Miran Zupančič,
zdravilec, duhovni učitelj in jasnovidec.

Na forumu "Svet pogovorov" se je pojavila dobra in zanimiva razprava z naslovom: "Verjamete v obstoj hudiča?" Odgovori so kot vedno deljeni, eni ga zanikajo, eni priznavajo.

No pa se vprašajmo odkod prihaja vedno več zla v naš svet? Res vso to zlo izvira iz našega srca (čeprav tudi)?. Kako to, da je po letu 1998 vedno več nasilja in krutih ubojev med sorodniki; oče-sin, vnuk-ded itd? Da je vedno več ljudi duševno motenih ali bolnih? Tega vsega ne moremo pripisati "turbo" kapitalizmu v naši družbi. Že res, da je veliko socialne krivice, brezposelnosti, socialne stiske in obubožanih ljudi. Toda to ni dovoljšen argument s katerim bi si lahko pojasnili naraščanje zla, samomorov in še kaj. Generacije naših staršev in starih staršev so šle skozi mnogo hujše ekonomske in socialne stiske kot mi danes, pa kljub temu ni bilo v mirnodobskem času tovrstnega zla, ki ga danes doživljamo.

Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche

Buddha v svojih tantrah pravi: ”Od vseh buddh, kar jih je kdaj doseglo razsvetljenje, niti eden tega ni storil, ne da bi se oprl na učitelja, in od vseh tisočerih buddh, ki se bodo še prikazali v tem eonu, nihče ne bo dosegel razsvetljenja, ne da bi se oprl na učitelja.”

Veliko ljudi na Zahodu z nezaupanjem gleda na duhovne učitelje – in pri tem imajo žal vse prepogosto celo prav. Tule mi ni treba naštevati vseh strašnih in žalostnih primerov norosti, pohlepa in šarlatanstva, ki se vrstijo na Zahodu, odkar se je ta v petdesetih in šestdesetih letih odprl vzhodni modrosti. Vse velike tradicije modrosti, pa naj bo to krščanstvo, sufizem, budizem ali hinduizem, opirajo svojo moč na zvezo med učiteljem in učencem. Zato svet zdaj nujno potrebuje kar se da jasno razumevanje tega, kaj je pravzaprav pravi učitelj in kaj pravi učenec in kaj je prava resnica preobrazbe, ki poteka v predanosti učitelju, resnica tistega, čemur bi lahko rekli ‘alkimija učenstva’.

Nemara je opredelitev pravega učitelja še najbolj zadel učitelj Džamjang Khjentse. Rekel je, da je naša prava narava sicer buddha, vendar je že od nekdaj zamračena s temnim oblakom nevednosti in zmede. Ta prava narava, oziroma buddhova narava, pa se tiraniji nevednosti nikdar ni povsem vdala; nekje se vedno upira njenemu gospostvu.

Kaj , če si spal?

In kaj, če si v spanju sanjal?

In kaj, če si v spanju šel v nebesa in si utrgal nenavaden in prelep cvet?

In kaj, če si , ko si se zbudil,
imel ta cvet v rokah?

(Samuel Taylor Coleridge)


ARELENA

Počutim se osamljeno,
a vseeno vem, da z vsakim, ki bi bila,
bi čutila še vedno praznino, na mestu,
kjer se z materialnimi dobrinami,
nadomesti ne da.

Lahko bi dobila vse in vsakogar,
lahko se mi izpolni vsaka želja,
kljub temu ostanem potrta in žalostna.

Sem res tako zahtevna?

Hočem več, hočem le tebe ljubi Bog,
da si z menoj, v meni in ob meni.
Nič drugega kot le tebe hočem čutiti,
s teboj biti in govoriti.

Južnoafriški borec za pravice temnopoltih Nelson Mandela se je odločil, da se bo po svojem 86. rojstnem dnevu 18. julija v večji meri umaknil v zasebnost. Eden izmed njegovih sodelavcev je za južnoafriški časnik Saturday Star dejal, da je Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji predsednik JAR utrujen zaradi javnih nastopov. Tako naj bi zmanjšal število svojih delovnih obveznosti, kar naj bi Mandeli tudi omogočilo, da napiše svoje spomine.

Prvi temnopolti predsednik JAR, ki je v času apartheida v zaporu preživel 27 let, je trenutno na otoku Trinidad & Tobago, kjer lobira za kandidaturo svoje države za svetovno nogometno prvenstvo v letu 2010.

vir: www.dnevnik.si

Skupina nomadov se je neko noč pripravljala na spanje, ko jih je obsijala čudovita in močna svetloba. Takoj so vedeli, da jih je obiskal božji odposlanec, pravo nebeško bitje. In vedeli so, da jim bo to bitje predalo pomembno sporočilo, namenjeno prav njim. In glas jim je rekel, naj naberejo čim več kamenčkov, ki naj jih shranijo v sedelne torbe. Potem naj potujejo dalje, in naslednji večer jih bo našel vesele in našel jih bo žalostne.

Nomadi so poslušali navodila glasu nebeškega bitja in ga ubogali. Vendar pa, ko so se zjutraj odpravili na pot, so se med sabo zgovarjali o svojem razočaranju. Niso pričakovali, da jim bo božji odposlanec naložil tako poniževalno in nesmiselno delo, kot je nabiranje kamenčkov. Od njega so pričakovali vse kaj drugega, pričakovali so navodila, ki bi jim omogočala ustvariti bogastvo, zdravje in smisel življenja, želeli so pojasnilo, kako prepoznati kozmične resnice…

K naravi - Dobro za življenje

Veliko ljudi pozna ali pa je slišalo o poljedelstvu brez strupov, umetnih gnojil in škropiv, prepoznavno pod imeni: ekološko, biološko, bio, biodinamično in podobno. Malo pa je takih, ki so slišali, oz. poznajo miroljubno poljedelstvo - poljedelstvo skladno z naravo.

To poljedelstvo poteka po zakonih narave. To pomeni, da ne uporabljamo nobenih kemičnih gnojil, nobenega gnoja in gnojevke, nobenih zatiralcev plevela in uničevalcev tako imenovanih škodljivcev in z doslednim tripoljnim kolobarjenjem omogočimo zemlji zaslužen počitek. Človek se veseli počitka ali dopusta. Podobno je z zemljo, tudi ona se veseli počitka. Tako pri nas zemlja dve leti rodi, tretje leto pa počiva. Večletne izkušnje so pokazale, da si zemlja v tem letu, ko počiva, nabere dovolj moči iz vesolja, da naslednji dve leti bogato in naravno obrodi. Za setev uporabljamo le lastna semena starih sort, ki niso gensko spremenjena.

Že samo ime miroljubno poljedelstvo pove, da si prizadevamo za mir z vsemi življenjskimi oblikami. Zavedamo se, da je življenjska stvariteljska moč v mineralih, zemlji, rastlinah, živalih in ljudeh, ter da so vse te oblike življenja med sabo povezane. Z vsem tvorijo enost. Tako npr. zemlja čuti, če živali ali rastline trpijo in obratno.

Evropska služba za izbor kadrov (EPSO) je danes objavila štiri nove razpise za zapolnitev 160 delovnih mest v evropskih institucijah. Poleg že minulega razpisa za vodje jezikovnih oddelkov gre za prvi natečaj za srednjo raven uradnikov v okviru tekoče širitve, namenjen pa je predvsem univerzitetno izobraženim osebam s strokovnimi izkušnjami. Prvič v praksi izvajanja natečajev bodo uporabljeni ocenjevalni centri, ki bodo izbirnim odborom pomagali ovrednotiti vodstvene sposobnosti kandidatov, poleg ocene njihovega specialističnega znanja in poznavanja institucij EU, so sporočili iz EPSO.

Tokratni natečaji pokrivajo pet specialističnih področij: pravo, ekonomijo/statistiko, revizijo/finance, evropsko javno upravo ter informiranje/odnose z javnostmi. Kandidati bodo morali imeti vsaj deset let strokovnih izkušenj, vključno s tri- do petletnimi izkušnjami na področju vodenja, odvisno od ravni natečaja.

Za razpisana delovna mesta se lahko do 1. junija letos prijavijo samo državljani novih članic Evropske unije, natečaj pa pokriva dve ravni: A5/A4 (oziroma A*9 glede na novo klasifikacijo, ki stopa v veljavo s 1. majem) ter A3 (A*12 po novi klasifikaciji). Večinoma za države ni določenih kvot, razen za področje informiranja/odnosov z javnostmi, kjer narava dela na vsaki ravni zahteva enega uradnika iz vsake države članice.

Kandidati se na natečaj lahko prijavijo prek interneta (http://europa.eu.int/epso) in bodo po izteku razpisa opravljali predizbirne teste, sestavljene iz vprašanj, pri katerih je izmed več ponujenih odgovorov treba izbrati pravega. Tisti, ki bodo na testih dosegli največ točk, bodo povabljeni, naj dopolnijo svojo prijavo in se pripravijo na ustno preverjanje.

Ustna preverjanja bodo potekala v Bruslju, vanje pa bodo vključeni že omenjeni ocenjevalni centri ter pogovor z izbirnim odborom. V ocenjevalnem centru bodo kandidati lahko pokazali svoje sposobnosti, med zahtevanimi opravki pa bodo lahko pisne naloge, prikaz vodstvenih sposobnosti in opravili pogovor z ocenjevalci.

Naslednji razpisi za to raven uradnikov bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici letošnjega leta, predvsem za mesta v Evropski komisiji, še sporoča EPSO.

Velja omeniti, da se je na že začetem izbirnem postopku za administratorje najnižjega ranga A8 skozi prvega od treh krogov uspešno prebilo 114 Slovencev od 397, ki so predizbirni test opravljali, ali 28,7 odstotka kandidatov. Za slovenske uradnike je na voljo 65 mest. Minuli teden pa je Evropska komisija objavila še razpis za direktorske položaje v Evropski komisiji. Gre za položaje na dveh najvišjih ravneh - A1 in A2 -, tudi ta razpis pa je, skladno z načrtom zapolnjevanja delovnih mest v institucijah Evropske unije z državljani iz desetih prihodnjih novih članic, namenjen zgolj kandidatom iz deseterice.

vir: www.ljnovice.com

UVOD

Ta zgodba NI izmišljena in moje skromno mnenje je, da zadeva nas vse.

Aktivni, srečni, odgovorni in zares izpolnjeni posamezniki pravijo, da nihče med nami ni čisto sam in da je trajna sreča na dosegu roke, da se jo da doseči.
Pravijo, da je v vsakem izmed nas potencial, ki samo čaka, da ga uporabimo.

Če pozorno pogledamo v svoje srce, okoli sebe in pomislimo na kolege in kolegice v službi, na prijatelje in prijateljice, starše ter otroke, kaj vidimo?
Srečo? Spontanost? Izpolnjenost? SREČO?
Ne povsem.

Kako to? Kaj nas ljudi dejansko ovira in vleče nazaj v naših življenjih?

V tem članku bom vam poskusil predstaviti svoje poglede na srečo in na tisto, zaradi česar je naš planet ne ravno prijazno mesto za bivanje...
Hvala vam za vaš čas. :)

Kdo prepoznal bo moj obraz veselja,
dušo iz daljave, ki ne ve od kod prihaja,
razsuto v plaz drobcev, nepoznanih simetrij,
ki vstopajo v vodnjak ljubezni čez ostrine časa

Kdo kresnice hrepenenja v meni bo prižgal,
kdo použil bo srčno strast gorečo,
iz globine duše žametno čarno snov kipečo,
kdo pogasil bo žerjavico obrobljeno s plameni.

Kdo ugasnil bo ognje spočetega nemira,
kdo objemal me bo pod krivinami noči,
s srčnim nasmehom zrl mi v obraz,
ko v dvomih spraševala bom srce:

Od kod pada vame in se vrašča v moje želje,
odkod veselje moje in ta novi čas poznanj,
kdo v predivih svojih sanj prede niti svoje,
prihaja neslišno in se tih pogreza vame.

...o0o...

Povsod po Evropi so se v petek in soboto odvijale številne slovesnosti ob zgodovinski širitvi Evropske unije s 15 na 25 članic. Posebej veliko prireditev je bilo organiziranih na obmejnih območjih med starimi in novimi članicami, kjer so se srečali voditelji sosednjih držav in lokalnih skupnosti. V samih starih članicah - z izjemo Irske, ki je kot predsedujoča EU v Dublinu in drugod pripravila številne slovesnosti - pa pretirano množičnih obeležitev širitve ni bilo.

V mestu Zittau na tromeji med Nemčijo, Češko in Poljsko so se v soboto dopoldne sestali predsedniki vlad treh držav, Gerhard Schroeder, Vladimir Špidla in Leszek Miller, navzoč pa je bil tudi evropski komisar za širitev, Nemec Guenter Verheugen. Predsedniki vlad so družno sprožili stroj, s katerim se bo začela gradnja ceste na mejnem območju, nato pa so se iz Nemčije skupaj peš odpravili še na Poljsko in Češko. "Danes simbolično zapiramo boleča poglavja v naši skupni zgodovini. Danes končujemo nalogo, na kateri smo skupaj delali od leta 1989," so v skupnem prispevku, ki so ga danes objavili časniki, zapisali predsedniki vlad Nemčije, Češke in Poljske. Na mostu čez reko Odro pri Frankfurtu na Odri pa sta se srečala zunanja ministra Nemčije in Poljske, Joschka Fischer in Wlodzimierz Cimoszewicz.

Na Poljskem so bile slovesnosti v počastitev vstopa države v unijo že v petek tudi v številnih drugih mestih. Na osrednji, na varšavskem trgu Pilsudski, je predsednik Alexander Kwasniewski poudaril, da mora EU pustiti svoja vrata odprta. "Čaka nas še veliko dela, a evropski izpit smo opravili," je dejal Kwasniewski, ki se je ob tej priložnosti posebej zahvalil papežu Janezu Pavlu II., Poljaku, ki je vseskozi podpiral vstop Poljske v EU. Predsednik parlamenta Jozef Oleksy pa je dejal, da je "napočil trenutek, ki so ga čakale generacije Poljakov".

Ivanjščica poje. O soncu. In z njo ves cvetlični vzorec. Tisti na mozgu. Mojem. Lepa pesem. Nežna, igriva. In se ponavlja, kot gramofonska plošča. Ja, to je vibracija pomladi, s frekvenco, ki se giblje od opojnega vonja limoninih cvetov, za trenutek zastane v eleganci kapljice chanela nr. 5 in se, božajoč žamet venčnih listov rdeče vrtnice, spusti v zdravilnost gorskega lišaja.

Koliko melodij, prepletajočih. Ne, ne mojih. Moja je ena, na eni gramofonski plošči, vrezana v prvih..hm..petnajstih letih, kasneje z dodanimi drsi, dosnetimi inštrumenti. Melodija je ista, stara, iz otroštva, le malce popolneje zveni.

Prevedel:
dr. France Susman

Petek, 5. septembra 1997, dan pred pogrebom

Trenutek nesreče je bil grozen šok. Najprej mi sploh ni bilo jasno, kaj se je zgodilo. Na čuden način sem lebdela nad krajem nesreče v tunelu in se čudila nad temi nenavadnimi sanjami. Nisem čutila bolečine in nisem bila v svojem telesu. Gledala sem doli na razbitine avta. Izgledalo je grozno - to nisem bila jaz in ne moj čas - mislila sem, da vse to nima veze z mano.

Potem sem videla, kako je nek moški odprl zadnja vrata, videl me je tam ležati in tudi Dodija, ki je bil sklonjen na drugo stran. Grozno je izgledal. Ko sem ga videla, sem vedela, da se je zgodilo nekaj strašnega. Potem sem čutila, kako sem šla spet nazaj v svoje telo, ki je bilo neprijetno in zelo težko. Čeprav od začetka nisem čutila bolečin, je bilo v mojem telesu vse narobe. Torej sem šla spet ven.

Vse sem videla čisto zavestno: kako so me položili v rešilca, kako so me pripeljali v bolnico, kako so me poizkušali oživiti, celo kako so moje telo odprli, da bi začelo tole srce spet utripati - vse sem videla zmedena, v šoku in tudi polna sočutja do teh ljudi, ki so se tako zelo trudili, nekateri od njih so celo jokali. Kljub temu me je obdajala ta luč, ta moč, ki mi je dajala v tem trenutku občutek, da je vse v redu.

Velika pot ni težka, če ničemur ne daješ prednosti. Ko ni ne ljubezni in ne sovraštva, se vse razjasni in razodene. A naredi samo najmanjši razloček in nebo in zemlja si bosta neskončno vsaksebi.

Če hočeš videti Resnico, ne bodi ne za in ne proti. Boj med tem, kar ti je všeč in kar ti ni všeč, je bolezen uma.

POT je popolna.
Kadar ne dojameš skritega pomena stvari, si zaman skalil svoj življensko pomemben mir.
Pot je popolna, kakor neizmeren prostor, kjer ni ničesar premalo in ničesar preveč. Resnično zaradi naše izbire, sprejemanja in zavračanja, ne vidimo prave narave stvari.

Ne živi niti v zapletenih zunanjih rečeh, niti v notranjih občutkih praznine. Bodi veder v ENOSTI stvari, brez hlepeče dejavnosti, in vsi zmotni pogledi bodo izginili sami od sebe.

Kadar hočeš ustaviti dejavnost, da bi dosegel pasivnost, te prav ta trud napolni z dejavnostjo. Dokler se boš držal te ali one skrajnosti, ne boš nikoli spoznal ENOSTI.

Kdor ne živi na edini POTI, temu spodleti v obojemu: aktivnosti in pasivnosti, uveljavljanju in odpovedovanju. Zanikati resničnost stvari, pomeni zgrešiti resnico. Trditi , da so stvari prazne, pomeni isto. Čim bolj o tem govoriš in misliš, tem bolj se oddaljuješ od resnice.

Po okrepljenem spanju se je zbudila.
Vstala je in odšla lahkotno na pot.
Hodila je in hodila po gozdnih poteh
in se odcepila k novim jasam predstav
tam, kjer ni obljudenih cest in svetilk,
tam kjer tisočetja šelestijo listi dreves.

Njen spomin je oživljala pričujočnost rasti,
trenutek ji je pomenil razpoloženje iz sebe,
radostno in skoraj prelepo idilo narave,
s tkanino barvnih snovi prepojeno,
ki drhti znotraj človeških bitij in listih dreves.

Blagoglasno in pomenljivo se je smejala
kakor boginja milosti, ki odseva iz daljave,
začudena in uglašena z njim v samotnosti
in on se ji je odzival na vsako besedo.
Bila ji je dana možnost, da tisto notranje
razpoloženje še do okrepljene kreposti poveča
v stanje duha. V svojem prostranstvu moči
je orala ledino z bleskom oči in kipenjem krvi.
Dajala mu je smisel za vdih in izdih
in zrak mu je prijal s soncem s toplega juga.

Ljudje so prav tako čudoviti kakor sončni zahod, če jim le dopustim. Sončnega zahoda ne poskušam nadzirati. Spoštljivo ga opazujem, kako se razgrinja pred menoj. Sebe pa imam najraje, kadar cenim razvijajoče se življenje.


Carl R. Rogers

Kaj nas učijo živali? (1)
Marjetka Jeršek

Odvisnost od hišnih ljubljenčkov

Hišni ljubljenčki so brez dvoma lahko zelo koristni, prijetni, nepogrešljivi in vse ljubezni vredni, vendar pa bomo po vsej verjetnosti zašli v težave, če se bomo nanje pretirano, celo bolestno navezali. Odmerimo jim pravo mero svoje pozornosti in časa, da bodo siti, zdravi in zadovoljni, nam pa bo še vedno ostalo dovolj časa zase. Nekateri hišni ljubljenčki so zelo zahtevni. Če jim ne posvečamo nedeljene pozornosti, postanejo ljubosumni in užaljeni. S svojim otožnim pogledom zlahka izzovejo občutke krivde pri nas. Ne pozabimo, da smo za svoje živali odgovorni in odgovornost tudi sprejmimo v celoti. Občutki krivde ne koristijo nikomur. Za žival poskrbite tako, kot pač v tistem trenutku najbolje morete.

Skozi vrata čustev
tvoja šibkost vodi v moč.

Skozi vrata tvoje bolečine
pelje pot v radost in veselje.

Skozi vrata tvojega strahu
pelje pot v gotovost in varnost.

Skozi vrata tvoje osamljenosti
vodi pot ispolnitve, Ljubezni in tovarištva.

Skozi vrata brezupa
vodi pot resničnega in izpolnjenega upanja.

Sprejmi svojo otroško nepopolnost

in postal boš popoln...

ARELENA

Glasba tiha je prišla,
prav iz mojega srca.
Tiho tone mi pošilja
tiho ritem šepeta.

Tiho, nežno mehko gladko,
brez prestanka, brez začetka in brez konca.
Vse povezano je do sonca.

Kje je, kaj je in od kod,
kam bo seglo, kam gre pot?
Kdaj končalo se bo in kako,
o tem avtor ve samo.

Skupno obveščanje časopisa Dobro jutro in Sončne pošte ter Sončevih pozitivk o dogajanju s področja osebne rasti in poslovne uspešnosti.

Časopis Dobro jutro s spletnim portalom www.dobrojutro.net ter Sončna pošta, pošta spletnega portala www.pozitivke.net predstavljata skupni projekt za obveščanje bralcev o poučnih dogodkih:

DOBRO JUTRO SONČNA POŠTA
Napovednik aktualnih izobraževanj, ter poučnih dogodkov v Sloveniji

Časopis Dobro jutro s spletnim portalom www.dobrojutro.net je brezplačni štirinajstdnevnik z največjo naklado v Sloveniji, ki izhaja v petih največjih slovenskih mestih: v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Kopru. Časopis je na območju Maribora začel izhajati septembra leta 2002, v Ljubljani in Celju novembra lani, marca letos pa tudi v Kopru in Kranju, kar pomeni skupno naklado 275.000 izvodov.

Časopis dobijo ob sobotah vsa gospodinjstva in podjetja na omenjenih območjih. Za distribucijo časopisa skrbi Pošta Slovenije.

Sončna pošta, spletna pošta portala www.pozitivke.net, obstaja že četrto leto in s svojim delovanjem predstavlja vodilni spletni portal z vsebino in opisom dogajanja s področja osebne rasti in zdravega način življenja, ter ekologije v Sloveniji.

Kot v svetu tudi v Sloveniji praznujemo 1. maj kot mednarodni praznik dela v spomin na žrtve demonstracij v Chicagu leta 1886, v katerih so se udeleženci potegovali za osemurni delovnik. Prvič so ga praznovali leta 1890, potem ko je 1. kongres 2. internacionale v Parizu julija 1889 sklenil, da se praznuje kot praznik delavske solidarnosti. Tudi na Slovenskem so bila prva praznovanja leta 1890, tako v Ljubljani, Mariboru, Trstu in Celovcu, odtlej pa vsako leto do prve svetovne vojne. Že pred prvo svetovno vojno se je 1. maj uveljavil kot delavski praznik in marsikje, tudi na Slovenskem, so bili delavci na ta dan prosti.

Komisija vlade za ugotavljanje usklajenosti prostorskih sestavin planskih aktov občin z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin planskih aktov je v sredo sklenila, da je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planskih aktov občine Ilirska Bistrica usklajen z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin državnih planskih aktov. Skladno s strokovnimi podlagami je ugotovljeno, da zaradi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne na Volovji rebri realno ni pričakovati bistvenega zmanjšanja števila ali obsega katere od živalskih ali rastlinskih vrst, zato so posegi z vidika vplivov na okolje, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi, so danes sporočili z okoljskega ministrstva.

S tem so investitorju, javnemu distribucijskemu podjetju Elektro Primorska, prižgali zeleno luč za postavitev načrtovanih približno 50 vetrnic na Volovji rebri, grebenu na nadmorski višini približno 1000 metrov. Njihova moč bi bila 40 MW, letno pa bi proizvedle 120 milijonov kilovatnih ur električne energije. Postavitev ene takšne vetrne elektrarne, vsaka tehta okrog 80 ton, naj bi skupaj z razdelilno transformatorsko postajo in daljnovodom stala približno milijon evrov, investicija pa naj bi se po oceni investitorja povrnila v desetih letih. Postavitvi vetrnic so odločno nasprotovali v vrsti nevladnih okoljevarstvenih organizacij in društev.