povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

Pričel je William:

»Povedal ti bom primer,« je rekel.

»Ko je žena lansko leto vložila zahtevo za ločitev, sem bil obupan. Dan, ko je odnesla iz hiše svoje stvari, je bil najbolj boleč dan v mojem življenju. Ko sem se peljal iz službe, me je prešinilo, da se peljem v prazno hišo – dobesedno. Brez žene, brez otrok, celo brez pohištva. Ustavil sem se ob robu cestišča in zajokal. Prosil sem za olajšanje moje globoke žalosti. Ko sem po nekaj minutah nadaljeval z vožnjo, sem prvi prišel na kraj nesreče. Znašel sem se v položaju, ko so drugi obupno potrebovali mojo pomoč. Domov sem prišel skoraj ob desetih zvečer. Bil sem tako izčrpan, da sem takoj zaspal – tega nisem storil že tedne. Mir in olajšanje, ki sem ju našel, ko sem pomagal nekomu drugemu, sta olajšala mojo trenutno bolečino. Naključja, ko, na primer, dobim tisto, kar potrebujem (ne vedno tistega, kar hočem), se mi ves čas dogajajo. Zame to niso le naključja, ampak raje božansko posredovanje, usmerjeno proti mojim potrebam. Primer, ko je bila v nesreči potrebna moja pomoč, je bil odgovor na mojo prošnjo, da bi se rešil svojih lastnih prestrašenih misli.«

»Meni izkušnje dodajajo in povečujejo razumevanje in sprejemanje božjega posredovanja,« je rekel William. »Širijo moj pogled na naravo in delo angelov.«

Margaret se je namrščila in vprašala:

»Ali verjamete v trditev, da postanemo tisto, kar verjamemo o sebi?«

»Da,« sem prepričljivo rekla. »Verjamem, da lahko razmišljamo, kaj si resnično želimo, in se potem odločimo ter sledimo poti proti svojemu cilju. Odločnost igra veliko vlogo pri uresničevanju naših načrtov. Seveda pa nam to lahko pomaga, če so nas vzgajali tako, da verjamemo vase. Mislim, da se sporočilo o cenjenju samega sebe prične tu. A kljub temu se morate kot odrasla oseba odločiti, da je vaše lastno mnenje pomembno. Zdaj je na vas, da premislite, kdo ste in kaj si želite biti in delati -kaj želite v življenju doseči -, to je najpomembnejše. To je pomembna odločitev - občutki cenjenja samega sebe odigrajo svojo vlogo v naših dejanjih.«

»Kako to?« je vprašala z očitnim zanimanjem.

»Cenjenje samega sebe deluje kot etiketa, na kateri je navedena cena,« sem rekla.

»Etiketa s ceno?« je vprašala.

Anna je dvignila Johnovo levo roko, ki je sedaj ležala na njegovih prsih - jo položila med svoji dlani -, in jo nežno pobožala. Prsti njene šibke roke so počasi sledili obrisu njegove zdelane roke, kot da bi si rada vtisnila v spomin njen dotik. Zaprla je oči, kot bi hotela zakleniti spomin na ta občutek globoko v srce, kjer ga ne bo nikoli pozabila. Potem je odprla oči in se dotaknila vsakega njegovega prsta posebej. Ko je prišla do tankega zlatega poročnega obročka, je obstala, kot bi hotela obuditi še druge spomine. Sklonila se je in še zadnjič poljubila roko v slovo.

»Upam, da sem ti dobro služila, ljubi moj,« je zašepetala.

To niso bile besede uslužnosti, raje moči, sočutja in predanosti, ki mu jih je nudila, in tega, kar je njena ljubezen zares pomenila v njegovem življenju in njegova v njenem.

povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

Delavnico sem pričela z opisom filma iz prelepe knjige Davida McNallyja Even Eagles Need a Push (Celo orle je treba poriniti), v kateri mama orlica nežno porine svoje mladičke do roba gnezda, tako da lahko postanejo samostojni. Kot je navada te živalske vrste, si orli spletejo gnezda visoko na strmih skalnih policah. Ker orlica ve, da spodaj ni drugega, kar bi lahko podpiralo krila vsakega 'otroka' kakor zrak, trepeta v pričakovanju, da se bodo vsi naučili leteti.

»Zakaj se mora strah pred višino začeti s strahom pred padcem?« pravi. A vedela je, da dokler njeni 'otroci' ne bodo odkrili kril, nima njihovo življenje nobenega smisla. Če se ne bodo naučili leteti, ne bodo razumeli prednosti, da so se rodili kot orli. In tako jih porine.

In oni letijo.

Lansko leto, v noči na 15. junij, sem imela čudovite sanje. To so bile sanje take vrste, zaradi katerih se zjutraj zbudiš ves radosten z mislijo nanje in napolnjen s pozitivno energijo. Takih sanj (in vznesenega občutka, ki ga dajejo) se spominjaš še leta s posebnim veseljem.

Sanje so bile sestavljene iz treh delov.

V prvem delu se vračam z avtom iz vasice, kjer sem bila rojena. Na koncu vasi ugledam studenec čiste vode, za katero takoj vem, da je zdravilna. Tega studenca prej na tem mestu ni bilo. Izvir studenca se nahaja na vrhu nizkega hribčka in z neverjetno močjo se voda razliva po njem navzdol.

V drugem delu sanj se odločim, da je zame napočil čas mističnih izkušenj in globokih duhovnih doživetij, da je prišel čas za čudeže in za to, da pomagam drugim, neznanim.

Sanje in realnost

Več let, potem ko je kardinal Karl Wojtiła sanjal svoje sanje in postal 16.10.1978 papež Janez Pavel II, je (večkrat) romal v Assisi, rojstni kraj svetega Frančiška. V poslanici sprave, ki jo je tam izrekel, je spregovoril o svetnikovi ljubezni do živalskih kakor tudi do človeških bitij. To vseobsegajočo ljubezen je imenoval pričakovanje kraljestva miru, kot ga je opisal v svoji viziji prerok Izaija; svet, v katerem bodo vse božje stvaritve živele v miru med sabo. Papež je še rekel, da gre posebna skrb ne samo ljudem, ampak tudi živalim in naravi na splošno, kar je pokazal sveti Frančišek, zvest odmev ljubezni; s to ljubeznijo je Bog na začetku izgovoril svoj 'fiat', s katerim jih je ustvaril. In papež je v Assisiju dodal: "Mi vsi smo poklicani k takim dejanjem". Kdor bere to izjavo, je lahko presenečen, da je v njih izražena tako velika skrb za druge božje stvaritve. Lahko smo presenečeni, da papež govori o življenju živali kot izraz božje ljubezni: gre za življenja, ki zahtevajo našo "prav posebno skrb".

povzetek iz knjige Darovi srca Bettie B. Youngs

»Spoznala sem, da moje delo ni le disciplinirati otroke, ampak bolj učiti jih, kako naj se sami vodijo; da pomagam vsakemu, da si začrta svojo smer, in mu nudim osebni kompas, da pride tja. To pomeni, da mu moram jasno pomagati hoditi v smeti, v katero naj bi hodil.«

»Kaj mislite s tem… osebni kompas?« sem vprašala v želji, da raziščem njen izraz.

Razložila je: »Kompas (ang. compass) je okrajšava, ki jo uporabljam pri svojih otrocih. To pomeni: kontrola, red, motivacija, načrtovanje, prositi, delitev, sodelovanje (ang.: order, control, motivation, planning, ask, sharing, synergy). Na ta način si laže zapomnim različne elemente, ki so potrebni, da potujemo v smeri, v katero želimo potovati kot družina. Skupaj se pogovarjamo o pravilih, mejah in posledicah, če jih ne spoštujemo. Rada bi, da bi bila moja otroka odgovorna za svoja dejanja, a jaz imam glavno besedo. Jaz odločam, ali sta prestopila mejo ali ne. Moja naloga je, da to uresničujem pošteno in dosledno, tako da se zavedata, da bosta soočena s posledicami.

Odpuščanje je najboljše, kar lahko damo svojemu sovražniku, strpnost svojemu nasprotniku, srce prijatelju, dober zgled otroku, spoštovanje očetu, materi pa takšno obnašanje, da bo lahko na nas ponosna; sebi dajmo spoštovanje, vsem drugim pa dobroto.
Arthur James Balfour

Odpuščanje je najhitrejši način, da se rešimo težav ter si pridobimo duševni mir in občutek celovitosti. Po svoji naravi je duh odpuščanja sila, ki združuje. Premosti lahko ovire, ki ločujejo ljudstva in države, ter jih združi v miru in dobri volji, česar ne moreta storiti niti zakonodaja niti vojaška sila. Sovraštvo je duhovna in telesna smrt, odpuščanje pa je življenje.
Charles R. Loss

Živi med ljudmi, kot da bi te gledal Bog; govori z Bogom, kot da te poslušajo ljudje.
Seneka

Kdor je prerastel sovraštvo, se je naučil obračati besedo 'evil' (zlo) v 'live' (živeti).

Mogoče si kdaj bral(a) to zgodbo, ali pa si jo samo nekje slišal(a), tako kot jaz.

Nek tip je sanjal, da se na določenem mestu, pod nekim določenim mostom nahaja nek skrit zaklad. Sanje je vzel zares, vzel lopato in odpotoval v ta kraj, na prav ta most, da odkoplje ta sanjani zaklad. Nerodno je bilo to, da je ta most bil zastražen. Po njem se je dan in noč sprehajala straža.

Tip z lopato se je kar odpravil k stražarju mostu in mu povedal svoje sanje. Stražar se je zarežal, se lopnil po čelu in mu odgovoril:«Če bi bil jaz tako neumen, kot si ti in upošteval vsak nasvet iz svojih sanj, bi jaz zdaj odšel v Prago k nekemu Jakobu Teriakovu in pod njegovim ognjiščem izkopal zaklad, ki se baje tam nahaja«.

Naš tip se je zahvalil stražarju za nasvet in odšel lepo domov, kjer je pod svojim ognjiščem izkopal skrinjo zlatnikov. Tipu je bilo ime Jakob Teriakov.

Tudi nama so se v življenju prav gotovo že ponujali zakladi, kdo ve koliko od teh, sva midva že spregledala.
Včasih moramo tako daleč, da bi izvedeli, da je to kar iščemo znotraj nas. Nekateri od nas ta glas srca upoštevamo, drugi ga kar naprej ignoriramo.

Več ljubezni razdamo, več nam je ostane. Zakoni ljubezni so drugačni od zakonov aritmetike. Ljubezen, ki jo kopičimo, vene, tista, ki jo dajemo, pa cveti. Če vso svojo ljubezen razdamo, nam ostane več kot tistemu, ki si je nekaj prihrani. Pomembno je ljubezen dajati in ne sprejemati; če jo dajemo brez misli na povračilo, se nam samodejno in neizogibno bogato povrne.

Nebesa so stranski proizvod ljubezni. Kadar nekomu rečemo, da ga imamo radi, s tem nekaj Božje ljubezni preide od mene do tebe. Zato torej ne ljubimo manj, ampak več. Kajti v pretoku se količina poveča.

John M. Templeton

Siniša Knežević

Kdo je Učitelj za nas, kako Ga najti?

Učitelj kaže pot, kaže pravilno smer s svojim zgledom, vendar ni naš obešalnik ali opora. Od Učenca se ne pričakuje sledenja, temveč osamosvojitev, najdenje lastne veličine in moči. Metode učenja in poučevanja so lahko različne, od blagih do zelo grobega prikaza iluzij. Pogosto pri tem ni potrebno niti poznati Učitelja, niti vedeti da je določena oseba naš Učitelj. Učitelju na fizičnem nivoju ni potrebno biti Učitelj v svoji polni veličini, lahko je samo nek Njegov aspekt, ki ga v določeni situaciji ali osebi prepoznamo, ker nas takrat iz temeljev spremeni in spremeni naše poglede na svet. Nekdo lahko v večji ali manjši meri utelesi določene lastnosti notranjega Učitelja tako, da se mora skozi življenje znajti na različne načine.

Tisti, ki si je ustvaril notranjega Učitelja v večji meri, bo živel samo to, kar ga poučuje in za njega bo pojem "zaslužiti za življenje" na klasičen način predstavljal izgubo energije in odklon od klica. No, od nečesa je treba živeti, zato Ga učenci obdarujejo po tem, kolikor jim pomeni. Zato nimajo prav tisti, ki negirajo denar v duhovnosti. Sporno je samo zahtevanje denarja, ko je nekaj vnaprej določeno z neko ceno ali protiuslugo. To ostaja na Učencu, da odloči, koliko mu kaj pomeni v življenju; bo dal več za iluzijo ali za svobodo, ki jo uči Učitelj. Učitelj v fizični obliki je tukaj tudi zato, ker bo večina slišala marsikaj od "notranjega glasu"; od eha ega do raznih tvorb lastne zavesti te On vodi do tega, da bo Tisti pravi znotraj tudi tisti zunaj.

Lev Tolstoj v svoji zgodbi Tri vprašanja pripoveduje o kralju, ki si obupno prizadeva najti odgovore na ta tri vprašanja:

Kateri je pravi čas, da narediš pravo stvar?
Katera oseba je prava, da jo poslušaš?
Katere zadeve so najpomembnejše in se jim moramo najprej posvetiti?

Tistemu, ki mu bo našel prave odgovore, ponudi visoko nagrado.

Mnogo učenih mož je prišlo h kralju in mu ponudilo svoje nasvete. V odgovor na prvo vprašanje jih je nekaj reklo, da si moraš, če želiš poznati pravi čas za prave stvari, napisati urnik vnaprej in se ga dosledno držati. Drugi so rekli, da je nemogoče pravilno določiti pravi čas za pravo stvar, zato naj bi kralj sestavil svet učenih mož, ki bi mu pomagali določiti najboljši čas. Nekateri so rekli, da so stvari, ki ne morejo čakati, da se jih predloži svetu. Namesto tega je potrebno o njih takoj odločiti. Če bi rad vedel, ali naj se jih lotiš ali ne, moraš vedeti vnaprej, kaj se bo zgodilo. Ker so samo čarovniki sposobni dati takšne odgovore, se moraš posvetovati s čarovnikom.

Enako različni so bili odgovori na drugo vprašanje. Nekateri so rekli, naj kralj posluša svetovalce. Drugi so rekli duhovnike. Spet tretji so rekli zdravnike ali bojevnike.

'Nugat' laddu


Sestavine:
100 g lešnikov
150 g masla
250 g čičerikine moke
150g sladkorja v prahu
1 vanilin sladkor
mleti kardamom

V soboto, 10. maja, bo na Kongresnem trgu v Ljubljani organiziran Marihuana marš 2003. Shod, ki v začetku maja poteka v več kot 200 mestih po vsem svetu, opozarja na nestrpnost pri obravnavanju konoplje in njenih derivatov.

Kakih pet minut pustimo vreti samo tiste čaje, ki so sestavljeni iz trdih delov rastlin (korenine, les, lubje). Nato jih odstavimo od ognja in pustimo, da se počasi ohladijo.

Čaje, ki vsebujejo hlapna olja in pa čaje iz nežnejših delov rastline (cvetje, listi) le prelijemo z vrelo vodo, jih dobro pokrijemo in pustimo, da se primerno ohladijo. Na ta način preprečimo, da hlapno olje izhlapi v zrak. Tudi baldrijanov čaj kuhamo na ta način, kljub temu, da je iz koreninic.

Tretji način priprave čaja pa je naslednji: sestavine za čaj polijemo s hladno vodo in ga pustimo stati več ur, lahko tudi čez noč. Zjutraj tak čaj popijemo kar hladen ali pa ga le nekoliko pogrejemo.

…

Nekega dne nam je pripovedovala o moči molitve. »Molitev je kot pisanje pisem,« je rekla.

»Oblikovati moraš svoje misli, jih poslati Bogu in nato čakati na odgovor.«

»Ali Bog vedno odgovori na molitev?« je vprašala Judy.

»Oh, da,« je rekla mama z gotovostjo. »Boga moraš le prositi za pomoč in odgovoril ti bo. Ni sicer nujno, da bo odgovor vedno 'da', ampak odgovor gotovo dobiš.«

Da bi bile stvari popolnoma jasne, je Judy vprašala:«Tudi če si poreden?«

»Tudi,« je odgovorila mama.

»Kaj pa, če je zares velika prošnja?« je izzivala Judy.

Cecil B. DeMille, slaven filmski producent, je bil človek velikih darov in prodornega uma. Kadar je hotel premišljevati o težavah, se je rad umaknil v samoto. Ob neki takšni priložnosti, ko je moral opraviti s hudimi osebnimi težavami, se je s kanujem odpravil na jezero v državi Maine.

Nekaj časa je veslal, potem pa se je kanu znašel na plitvini, ki ni bila globlja od desetih centimetrov. DeMille je opazil, da je bilo dno dobesedno prekrito z nekakšnimi vodnimi hroščki. Ko jih je opazoval, je eden od hroščkov splaval na površje in pričel počasi lesti navzgor po kanujevem boku. Končno je priplezal do roba čolna, se trdno oprijel lesa in poginil.

DeMille je kmalu pozabil na hroščka in se spet predal svojim mislim. Nekaj ur pozneje pa ga je znova opazil. Sonce mu je izsušilo lupino, ki je postala zelo krhka. Pred njegovimi očmi se je lupina preklala in iz nje se je izvila nova oblika, kačji pastir, ki je razprostrl svoja krila in v sijočih barvah poletel proti soncu.

Zapomni si enkrat za vselej, da v tem času zdaj, mi nimamo ničesar za razčistiti med sabo. Niti nimaš ti kaj z mano, niti nimam jaz kaj s tabo, niti nima kdorkoli s komerkoli.
Vendar ima vsak od naju veliko za razčistit sam s sabo.

Res, vsak od nas ima pravico biti prijazen do sebe in do drugih.
V nasprotnem primeru dela vsem škodo, največjo sebi. S tem, da sem brez razloga negativen in se v medsebojnih odnosih negativno tudi odzivam, samo kažem na zelo nizko stopnjo svoje notranje svobode.

Tudi negativnost je samo beg od sebe, beg od svoje resnice.
Nekdo je nekoč izjavil, da delo osvobaja, o tem smo se učili tudi v šoli in kot papige ponavljali, da delo osvobaja.

Biografu Gronowiczu je Janez Pavel II zaupal sanje, ki bi lahko imele pomembno vlogo pri spreminjanju sveta na bolje. Toda - v sanjah ni mogel govoriti, da bi pomagal mucki z mladiči, ki so jo vsi preganjali od vrat, ko je v strašnem snegu v New Yorku iskala zavetišče. Kdo bo spregovoril? Papež ni mogel in ne more, čeprav bi morda rad. Ali časopisi lahko objavijo njegove sanje?

Knjiga God's Broker - Božji agent je izšla že v daljnem letu 1984, potem ko je avtor, Američan, poljskega izvora, Antoni Gronowicz, imel 200 ur pogovorov s papežem. Pogovori so se začeli leta 1979 v papeževih sobanah in so trajali dve leti. Avtor je bil že preje v stiku z mnogimi visokimi cerkvenimi dostojanstveniki. V uvodu v knjigo pripoveduje, kako je obšel vatikansko birokracijo in prihajal naravnost v papežev apartma. "Kardinal Štefan Wyszyński (1901-1981), primas Poljske, me je predstavil papežu, seznanil me je z vatikanskimi krogi in prepričal je Svetega očeta, da je obšel vatikansko državno tajništvo in me sprejemal na privatne intervjuje".

Knjiga nosi podnaslov "Življenje papeža Janeza Pavla II, z njegovimi lastnimi besedami" in ima za vsebino spomine od časov, ko je Karol Wojtiła kot mladenič živel pod nacistično okupacijo Poljske, do njegovih razmišljanj o socialni pravičnosti, teologiji in cerkvenem nauku. In sredi teh skrbi, ki so osredotočene na človeka, avtor posveti štiri strani papeževim sanjam, v katerih igra on sam pomembno vlogo; gre pa za brezdomno mačko.

Kapljice so po svoje pripravljena zdravila: zdravilne snovi so raztopljene v razredčenem alkoholu ali pa v dobrem domačem žganju. Tako pripravljeno tekočino imenujemo s tujim imenom tinktura ali izvleček.

V kapljicah so zdravilne snovi raztopljene v večjih količinah kot so v čajih. Kapljice si pripravimo tako, da v enem litru žganja ali razredčenega 70% alkohola namočimo 100 gramov zdravilnih rož, na primer baldrijanovih koreninic, encijana, pelina in podobno. Zdravilna zelišča naj bodo zrezana, da alkohol lahko iz njih izvleče zdravilne snovi. Zrezana zelišča damo v steklenico s širokim vratom ali v kozarce za vlaganje sadja, jih prelijemo z žganjem oz. alkoholom in jih dobro zapremo, da alkohol ne izhlapi. To pustimo stati osem dni, steklenico pa vmes večkrat pretresemo. Po osmih dneh tekočino precedimo. Če je motna, jo dodatno precedimo še skozi papir za filtriranje, pomaga pa tudi platnena krpa. Ali pa pustimo precejeno tekočino, da stoji nekaj dni, usedlina se spusti na dno in čisto tekočino previdno odlijemo.

(povzetek misli iz Enajstega jutranjega sprehoda)

Znanstveniki poskušajo z eksperimenti ustvariti življenje. Poskušati – to je samo izgovor. Poskušati – to ni pravilen odgovor, še manj pa znanstvena trditev.

Če rečeš: 'V prihodnosti bom naredil nekaj izrednega', zakaj naj bi ti zaupali ali ti verjeli?

Znanstveniki trdijo, da so v preteklosti že imeli velike uspehe in da bodo še več dosegli v prihodnosti.

V preteklosti je bila smrt in ljudje še vedno umirajo.