Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
torek, 15. junij 2004 @ 06:19 CEST
Uporabnik: Ales
V Poletni muzejski noči 2004, ki bo v soboto, 19. junija, od 10. ure do polnoči, bodo sodelujoči muzeji in galerije brezplačno pokazali svoje zaklade, pripravili delavnice, demonstracije, filme in prezentacije, posebna vodstva, koncerte, predavanja, performanse in različne strokovne ter družabne dogodke. Vse te akcije bodo na sproščen in neposreden način nagovarjale likovno in kulturno publiko, meščane mesta Ljubljane, njene dnevne obiskovalce, turiste, družine, šolsko mladino in študente. Prireditev Poletna muzejska noč tudi letos poteka v sodelovanju s Skupnostjo muzejev Slovenije, krovno organizacijo slovenskih muzejev in galerij.
V Poletni muzejski noči 2004 bodo sodelovali Arhitekturni muzej Ljubljana, Bežigrajska galerija 1, galerija Ars, galerija Cankarjevega doma, galerija Commerce, galerija Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov, galerija Equrna, galerija Hest, galerija Hest 35, Galerija Kralj, galerija KUD France Prešeren, galerija Luwigana, galerija P74, Galerija Staneta Kregarja, galerija Škuc, Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Mestna galerija Ljubljana, Mestni muzej Ljubljana, Moderna galerija Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, razstavni prostor galerija Kresija, Slovenski etnografski muzej, Zavod za kiparstvo v Grubarjevi kiparski galeriji, Železniški muzej slovenskih železnic in še nekatere druge članice in člani Skupnosti muzejev Slovenije.
torek, 15. junij 2004 @ 05:43 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava
Za dober dan sem pred nekaj urami strmela v trden klobčič dveh daljših tankih verižic z nekaj obeski. Namenjeno v mesto me je zamikal prstan, trdno vpleten v zlato gmoto, ki sem jo na morju vrgla v neseser. Že na včerajšnji delavnici sem nekaj brskala po tem kupčku, s čistim namenom da ga odvozlam, a brez fokusa. Zato rezultata ni moglo biti. Zato je bil klobčič še vedno pred menoj. Enako v življenju še tako čist namen sam ni dovolj, da bi nekaj dosegli. Ne še. Namen in fokus dasta rezultat. Fokus je potreben, osredotočeno delovanje. Potrpežljivost rečemo temu. Prizemljenost. To je to, kar jaz ta trenutek nisem.
Resnica mojega energijskega stanja je bolščala vame, ko sem naprej brskala po kroglici nakita. Tole bom tukaj in zdaj razvozlala, pa če je to edino, kar naredim danes - ne glede na moje ambiciozne načrte. Glede na to, da sem se takoj zjutraj dobro uro uglaševala in naravanala na Svetlobo v meni, mi bo to tudi uspelo. (Verjamem, da bi to lahko bila malenkost zate, ampak pred menoj je bil cel projekt!) Kako enostavno je, ko se zavozljajo vrvice ali ročaji plastičnih vrečk. Odrežeš, pa je.
LJUBLJANA - Incidenca kožnega raka, ki je v naši državi na 2. mestu med rakavimi obolenji (pri ženskah za rakom dojke, pri moških za pljučnim rakom), se v zadnjih letih povečuje. Incidenca malignega melanoma se je v republiki Sloveniji povečala z 1,7/100 000 moških oz 2,6/100 000 žensk v obdobju 1963 - 1967 na 12,3/100 000 moških oz 11,1/100 000 žensk leta 2000, kar pomeni za moške 7,23 x oz za ženske 4,3 x povečanje incidence. V letu 2001 se je omenjena incidenca še povečala in znašala za maligni melanom 12,5/100 000 moških in 13,8/100 000 žensk.
Incidenca nemelanomskega raka kože (v večini primerov bazocelularnega in ploščatoceličnega) pa je s 17,9/100 000 moških in 20,7/ 100 000 žensk v obdobju med 1963 -1967 povečala na 61,8/ 100 000 moških in 63,2/100 000 žensk v letu 2001). Večanje incidence malignega melanoma in nemelanomskega raka kože opozarja na potrebo po preventivnem ukrepanju.
Pravkar sem odkril to internetno stran in glede na vsebino dodajam prevod Tobiasovega kanaliziranja, ki sem ga prevedel že nekaj časa nazaj, zase - hotel sem namreč vedeti kako se to sliši v slovenščini.
Glede na to, da se na tej strani o Tobiasu dosti govori, je to možnost, da ga vsak od vas doživi. Ne glede na to, da je to prevod prvega kanaliziranja, ki se je zgodilo pet let nazaj, si ob branju dejansko prisoten, ker vstopiš v zdajšnji trenutek ("Now moment"), ki ga linearnost našega časa prav nič ne moti. Kar pomeni, da si dejansko prisoten v tistem trenutku.
LOČEVANJE OD VODNIKOV
Predstavljeno v Karminskem koncilu
21. avgust, 1999
To kanaliziranje je bilo predstavljeno na srečanju Karminskega koncila v Woodland parku v Koloradu (ZDA) na domu Jamesa in Azaye Deuel. Njuna posest meji na velik državni gozd. Bilo je sončno poznopoletno popoldne in sodelovalo je približno 25 delavcev svetlobe. Kanaliziranje se je dogajalo v velikem tipiju (indijanski šotor) z ognjem v središču kroga. Čim se je kanaliziranje začelo se je nebo počrnilo in v bližini je bilo slišati močno grmenje.
ponedeljek, 14. junij 2004 @ 02:30 CEST
Uporabnik: Taš te gleda
Ne najdem pravih besed. Da bi opisala in seveda priznala vse svoje resnice in laži. Se samo sprašujem, kdo in zakaj me je naredil takšno. Da sem sama sebe naredila za svetnico, ki nikogar ne želi in ne more prizadeti. Narediti tako, kot misli, da je prav, ne glede na to, kdo ali kaj ostaja za mano...
Starši? Vzgoja? Ali je vse skupaj v moji glavi... sem se sama vzgojila? da se podrejam, da sledim, da ne znam treščit z obema nogama v tla in na glas zakričati: dovolj mi je?!? Se mi zdi, da klic na pomoč odmeva v moji glavi... Saj ne znam, ne upam na glas prositi za pomoč. Škoda, da nimam gumba za off...
Vem, da bom jutri močna kot bivol in nič mi ne bo moglo priti do živega. Včasih je lažje zaupati tujcu...
Kdo nas ustvarja? Smo res sami tisti? Je res, da v življenju ni naključij in da se vse zgodi z določenim namenom? Je res, da ti vsakdo, ki pride na tvojo pot prinese sporočilo? Bom ga kdaj znala razbrati? Bom kdaj razumela? Bom kdaj modrejša za vse storjene napake in zmote? Samo sprašujem se... Vendarle je le življenje, ki se dogaja... Preprosto, kot sprehod čez polje. Preprosto, kot otroška risba...
nedelja, 13. junij 2004 @ 09:56 CEST
Uporabnik: Ales
Astronomsko-geofizikalni observatorij se od včeraj ponaša s teleskopom Vega, ki se s premerom zrcala 70 centimetrov postavlja ob bok najboljšim univerzam po svetu.
Teleskop je plod sodelovanja domače znanosti in prakse, zlasti strokovnjakov dr. Janeza Kramarja, dr. Igorja Janežiča, dr. Andreja Čadeža, Metoda Čuka in drugih s fakultet za strojništvo, matematiko in fiziko ter podjetij Litostroj in Kladivar, ob podpori ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Univerze v Ljubljani. Teleskop bo zelo koristil študentom astronomije, fizike in matematike, lahko bo deloval tudi na robotski način, z njim bo mogoče slediti nenadnim dogodkom, na primer rentgenskim izbruhom na nebu, na katere opozarja več vesoljskih sond in so eden najbolj zanimivih še nepojasnjenih pojavov v vesolju. Kotomera omogočata nastavitev teleskopa z natančnostjo dveh centimetrov na razdalji 10 kilometrov.
Sporočilo tega meseca je vrhunec sporočil zadnjih mesecev. Grupina sporočila so redko predstavljena za branje v poljubnem vrstnem redu. Poglejte Svetilnike Luči~Spominjanja z Doma zadnjih sedem mesecev. Opazili boste vrstni red, ki se gradi in ustvarja Tretjo Zemljo. Zadnja sporočila so posejala seme razumevanja za Vrtince in Portale, Kristalno Energijo. Vsa ta sporočila so o nas, ki stojimo na pragu nove realnosti. Prejšnji mesec nam je Grupa povedala o smrti zvezde in zgodbo o družini na planetu Akarru. Zgodba je pripovedovala o tem, kako se je družina spoprijela z zavedanjem, da njihovo sonce in njihov planet umirata. Je zelo lepa in hkrati žalostna zgodba o tem, kakšno bi bilo življenje, če bi izvedeli, da boste Vi, vsi okoli vas in vaš planet kmalu umrli. Ena izmed zanimivih stvari, ki se je zgodila, po šoku, ko so to izvedeli je, da so ljudje s planeta Akarru postali zelo spiritualni in osredotočeni na res samo zelo pomembne stvari v njihovem življenju.
Vi dragi, vsi, ki to slišite in berete. Prisluhnite še močneje notri v svoje srce. Važno je živeti. Ostanite pri življenju, ostanite tam, kjer ste. Vsak sledi v življenju drugačnemu cilju, ima drugačne načrte. Ne verjemite, da bi bilo pogumno, zapustiti življenje na tem čudovitem planetu in oditi. Moje življenje je bilo dovršeno, kot vidite, čeprav mislite, da ni bilo tako.
Vaše življenje pa še ni dovršeno, četudi tako mislite, četudi mislite, da je neznosno. To sem zelo večkrat mislila, pri 6., pri 14. in pri 33. letih in pogosto še vmes. To je razumljivo - kajti če ste otroci novega časa, če ste nežni in polni sočutja, ljudje s srcem in življenjem, potem je na dlani, da hrepeniš po svobodi v drugačni obliki življenja. Vi se namreč spominnjate. Spominjate se na stanje, ko ste bili brez bolečin. To pa je res. Ne podlegajte napačni veri: lahko blaženo umrete in imate abčutek vrnitve domov, samo če ste srečno živeli. Življenje na planetu Zemlja je važno in nekaj imate opraviti.
Toliko je treba narediti. Pojdite k bolnim in revnim. Z ljubeznijo zdravite obupane, bolnike, tudi če smatrate, da je to njihova lastna krivda. Razdajajte svoj smehljaj in sreča se bo nastanila v vaših srcih in imeli boste občutek resničnega življenja.
nedelja, 13. junij 2004 @ 06:29 CEST
Uporabnik: ana
Naj bo noč še tako temna,
še vedno lahko nekje
najdeš majhno zvezdo.
Naj bo puščava še tako brezupna,
še vedno lahko nekje
odkriješ majhno oazo.
Nekje nas vedno čaka
majhna radost.
Nekatere rože cvetejo
celo pozimi.
nedelja, 13. junij 2004 @ 06:05 CEST
Uporabnik: stojči
Bog prebiva v srcu vsakega človeka, na dnu njegove duše, ali srčnega dna od koder seva svojo svetlobo in vsakomur pošilja signale, v kolikor jim je le ta pripravljen prisluhniti in jim slediti.
Dlje ko se trudiš zaznavati svoje srčne signale večji mojster lahko postajaš v svojem izražanju le teh.
Sam se že več kot pol življenja učim iz teh svojih srčnih signalov, zato mi ni treba verjeti v Boga, ker že sam Bog deluje skozi mene in skozi vsakega človeka, ki si dovoli to razkošje in si privošči vsak dan prisluhniti svojemu srcu.
Zaznavanje mojih srčnih signalov sem doživljal že celo življenje, vendar jim nisem posvečal nobene svoje pozornosti, šele Prem Rawat z njegovim darilom Spoznanja sebe mi je res omogočil njihovo proučevanje.
Kako prepoznam te srčne signale Boga?
Zelo preprosto. Srce mi prijetno vzdrhti in me lepo napolni z božansko energijo.
nedelja, 13. junij 2004 @ 05:26 CEST
Uporabnik: Tatjana Malec
Zavit v preroško oblačilo duha
in zvoke svojega davnega odmeva
z nogami tistih, ki pridejo nekoč
s sorodno tvarino apnenca v sebi,
s skrivnostjo in ranami naše kože
in porušenimi oltarji naših laži,
dvignjenimi ruševinami iz sebe,
pogašenimi ognji naših strasti
in sledmi naših dejanj,
brez sledi od bežanja in sledenja,
z iztegnjenimi rokami navzgor
ob plapolanju belih rjuh preteklosti,
s suhimi jezeri naših solz v svojih očeh,
s krožečimi tujimi lasmi okrog svoje glave,
s tujimi skuštranimi mislimi vse naokrog,
z dihanjem, ki je že zdavnaj onemelo -
tedaj bo nastopil čas,
ko bo iz rudnin zrahljane zemlje
izstopila noga prihodnosti
in glas nad njo bo spregovoril
s hrepenenjem po enosti in ljubezni,
kleče pred vrati obupanega Boga.
sobota, 12. junij 2004 @ 08:44 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Bernarda Pavko Prava
Že nekaj minut kot preozek lijak sedim pred računalnikom, polna tistega najvišjega in najboljšega duha živali, ki ji rečemo delfin. Sebe mu ponujam, naj se v mojem izrazu predstavi vsakemu, ki ga je pripravljen začutit. Ime mu je Joli in je starejši delfin. (Prisotnost se je okrepila, stekle so mi solze in za njimi besede) Poznam ga kak mesec, a zgleda, da mi pomaga življenje (spet) premakniti na nov tir.
Četrtega aprila letos (040404) sem imela izjemno intenzivno delavnico, nekak energijski intenziv kot počastitev Svetlobe v prisotnih. Na različne načine smo se igrali s Svetlobo v sebi, z angeli in mojstri in vmes se je v našo družbo poklical Delfin, da ga je vsak doživel po svoje. Po delavnici sem stopila čez Rožnik in po tem se je pred mano (skoraj sama) odprla spletna stran www.wildquest.com.
Čez nekaj dni sem plačala udeležbo za plavanje z delfini na Biminiju, na Bahamih. Jasno sem čutila, kako vstopam skozi novo okno priložnosti, v nov potencial spoznavanja sebe, ki mu bo sledil en nov izraz.
sobota, 12. junij 2004 @ 07:30 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Je tak primeren trenutek za vajo. Sem zelo prizemljen, pa o brezpogojnosti česarkoli...niti ljubezni...ne bom poskušal...razmišljati.
Ali naj razmišljam o širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanju, tolerantnosti...modrosti celo /če bi vedel, ali je isto...biti plav od mraza, ali moder/ do ljudi, ki so mi daleč? Ali naj razmišljam o pomanjkanju širokogrudnosti, prizanesljivosti, razumevanja, tolerantnosti...sploh pa modrosti, do ljudi, ki so mi blizu? Ali naj razmišljam, da me ne ganejo odzivi tistih, ki so daleč? Ali naj razmišljam, da se bojim globine ran, ki mi jih lahko povzročijo najbližji? Ali naj razmišljam, da sem le en bk, en ubogi človeček?
Konfuzij, in zakaj se mi ti režiš?
Eh, tudi današnji dan, čeprav deževen, ni primeren za razmišljanje. Zakaj?...Zanalašč.
sobota, 12. junij 2004 @ 06:27 CEST
Uporabnik: ana
Kako boš sploh kdaj srečen,
če vedno vse pričakuješ le od drugih?
Če krivdo za vse, kar ti gre v življenju
narobe, zvračaš na druge? Živeti pomeni
dajati in prejemati. Očitno pa ljudi naučijo
le prejemati. Zahtevaj, vzemi, profitiraj,
ne dopuščaj, protestiraj! In človek zahteva
in jemlje in profitira, vsakdo pa, ki mu je
napoti, postane njegov sovražnik.
in že so tu jeza, prepir, spori.
Človek se čuti ogroženega, a pozablja,
da si je sovražnike ustvaril sam.
Sreča je pravzaprav drugo ime za
mir, zadovoljnost, prijateljstvo,
veselje. Te reči ti ne bodo kar same
padle v naročje. Tudi jih ne moreš
preprosto terjati od drugih. Dobil
pa jih boš zastonj, če boš premagal
svojo utrujenost in vzel kdaj stvari
v svoje roke, če boš zmogel zaupati ljudem,
če boš lahko tudi v največji stiski verjel,
da bo nekoč vse drugače.
Končno moraš prenehati
jemati zase,
ampak pričeti dajati drugim
in pri tem pozabiti nase.
sobota, 12. junij 2004 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Metka, Helena in Barbara so se spoznale v študentskih letih pred petnajstimi leti. Metka izhaja iz vasi pri Škofji Loki, Helena izhaja iz Trsta, medtem ko Barbara izhaja iz majhne vasice na Dolenjskem. Metka je visoka blondinka z zelenimi očmi, Helena naravna skodrana rdečelaska, Barbara pa naravna temnolaska s temno zelenimi očmi.Vse tri po svoje zanimive, postavne in pametna dekleta, ki so se pred leti odpravile iskat znanje v Ljubljano.
Selitev je bila za vse tri težka, posebno za Barbaro in Metko, saj sta obe izhajali iz vasi in sta bili navajeni umirjenega življenja, jutranjega petja ptic in domačih živali. Barbara se je tako preselila v študentski dom, Metka pa je najprej stanovala pri bližnji sorodnici v Šiški. Tam ji je bilo malo dolgčas, saj ni imela blizu prijateljev svojih let, pa tudi ob večerih ni nikamor hodila. Barbaro je po začetnih težavah in domotožju študentsko življenje hitro potegnilo v svoje valove. Spoznala je nekaj brucev in bruck, s katerimi se je družila v prostem času,vendar pa pravih prijateljev med njimi ni našla. Cimro je imela iz Prekmurja, vendar se karakterno, pa tudi jezikovno nista najbolje ujeli. Metka si je želela iti stanovat v študentski dom , vendar v enem letu ni našla prave rešitve.
sobota, 12. junij 2004 @ 06:08 CEST
Uporabnik: Ales
Prebivalci avstralskega mesta skupaj shujšali za eno tono
Štiristo Avstralcev iz majhnega mesteca na jugovzhodu države, kjer je četrtina izmed 9200 prebivalcev predebelih, je v minulih 15 mesecih skupinsko hujšalo in izgubilo kar celo tono. Vladni program hujšanja je obsegal tečaj kuhanja zdrave hrane, večerno telovadbo, skupinsko tehtanje in izlete v lokalne samopostrežne trgovine, na katerih so se naučili kupovati zdravo hrano.
"Prebivalci Wellingtona so pokazali, da vsi ljudje, mladi in stari, lahko izgubijo težo in preprečijo bolezen z enostavno spremembo življenjskih navad," je dejala predstavnica parlamenta Trish Worth. Največ kilogramov - dobrih 44 - je izgubila neka ženska. Worthova je izrazila upanje, da bo dosežek prebivalcev mesteca v avstralski zvezni državi Novi južni Wales spodbudil k hujšanju tudi druge Avstralce, predvsem na podeželju. Več kot osem milijonov.
petek, 11. junij 2004 @ 10:36 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Lasje so tisti dejavnik, ki naredijo človeka opaznega ali pa ga odrinejo v sivo povprečje.
"Lasje so tako pomembni, kot je okvir za sliko. Van Goghova mojstrovina nikakor ne sodi v ofucan okvir," meni britanski stilist David Rozman.
Z lasmi počnemo vse mogoče, skoraj vsak dan jih peremo, nekateri večkrat na dan, mažemo z geli, serumi, olji, špricamo z laki, jih barvamo in gotovo bi se še kaj našlo.
Lasje in seks
Zakaj so lasje pri človeku tako pomembni? Znanstveniki so menda našli odgovor in ga predstavili na novi razstavi v Prirodoslovnem muzeju v Londonu.
Odgovor, zakaj imajo lasje tako izpostavljeno vlogo, pa je zelo preprost. Lasje so tesno povezani s človeško spolnostjo oziroma z nadaljevanjem vrste, če se izrazimo nekoliko bolj znanstveno.
Lasje nam zagotavljajo ključne informacije o osebi in njenem zdravju.
petek, 11. junij 2004 @ 09:59 CEST
Uporabnik: Ales
Na Švedskem in Finskem dostava kondomov na dom
Tako kot lahko po telefonu naročite pico, prebivalci treh največjih švedskih mest - Stockholma, Goeteborga in Malmoeja - lahko naročijo na dom kondome. Poklicati je treba posebno telefonsko številko, da dostavljavec stranki na dom prinese zavojček z desetimi kondomi.
Cena storitve, ki so jo uvedli na pobudo švedskega društva za spolno vzgojo, je 50 švedskih kron (okoli 5,50 evra). Na Švedskem, ki ima skoraj devet milijonov prebivalcev, letno prodajo 17 milijonov kondomov. Podobna storitev bo kmalu zaživela tudi v finski prestolnici Helsinki.
petek, 11. junij 2004 @ 06:58 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Kanalizirana sporočila 'Grupe'
Kdo je Steve Rother
Takole se je Steve sam predstavil na spletni strani Ligtworker.com:
"Leta 1995, ko je na Novega leta dan sonce zjutraj vzhajalo, sem se znašel na plaži. Z mojo ženo Barbaro sva bila tam, da razglasiva vesolju in sama sebi svoj namen za prihajajoče leto. Nisem pričakoval, da se bo zgodilo, kar se je. Samo nekaj mesecev pred tem sem odkril Kryonov material (www.kryon.com). Bilo je, kot bi me Kryon prijel za vrat in me nežno stresel in rekel: "Steve….čas je, da se zbudiš...delo imamo." Tistega jutra na plaži sem razglasil, da sem Delavec Svetlobe (Lightworker). V tistem trenutku niti nisem bil prepričan, kaj to je. Imel sem slutnjo, da me moja izobrazba za stavbenika pri tem ne bo pripeljala prav.
V prvem letniku srednje šole sem imel neko obdobje, ko sem se bil namenil odkriti, na katero smer študija naj se vpišem po srednji šoli. Odločal sem se, kaj bom postal, še preden sem odrastel. Neki konec tedna je na obisk prišel dober prijatelj mojih staršev in naneslo je, da sva se sama pogovarjala v kuhinji. Z mano je delil, kakšno se mu je zdelo njegovo življenje z njegove perspektive. Bil je človek, ki je ljubil svoje delo. Službeno je potoval in opravka je imel z mnogo čudovitimi ljudmi in počel je stvari, ki so ga resnično zanimale. Ko je vikend minil, je v ponedeljek zelo zgodaj odpotoval. Napol budnemu, stoječemu v tej isti kuhinji, se mi je odprl trenutek, ko sem lahko še enkrat sam govoril z njim in povedal mi je kaj je po njegovem uspeh. Rekel je: "Veš, Steve, tako zelo ljubim svoje delo, da komaj čakam, da zjutraj vstanem." Od tega dne naprej sem iskal takšno delo. Zdaj lahko ponosno rečem, da sem ga našel.