|  WHO: Tretjina otrok v Evropi umre zaradi onesnaženosti okolja in nasilja
 Vsak tretji otrok v Evropi umre zaradi posledic onesnaženosti okolja ter poškodb, dobljenih v nesrečah in nasilju, je pokazala študija evropskega urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), objavljena v soboto v britanski zdravstveni reviji The Lancet.
Po ugotovitvah omenjene študije vsako leto v Evropi - vključene so tudi države nekdanje Sovjetske zveze in Turčija - umre 100.000 otrok in mladostnikov v starosti do 19 let, zaradi posledic onesnaženosti zraka, slabe kakovosti vode, zastrupitve s svincem in poškodb.
Omenjena številka predstavlja 34 odstotkov vseh smrtnih primerov v tej starostni skupini, opozarjajo v uradu WHO za Evropo, ki med 23. in 25. junijem v Budimpešti pripravlja 4. ministrsko konferenco o okolju in zdravju s temo Prihodnost za naše otroke.
Poškodbe, ki so posledica prometnih nesreč, padcev, utopitev, nasilja in vojn itd, so glavni vzrok smrti pri otrocih in mladostnikih na omenjenem območju (več kot 75.000 smrtnih primerov). Najpogostejši vzrok za smrt pa so pri mladih med 15. in 19. letom starosti (46.700 smrti).
Več kot 13.000 otrok do četrtega leta starosti letno umre zaradi posledic onesnaženosti ozračja. Pri skoraj 10.000 je vzrok za smrt vnetje dihalnih organov kot posledica vdihavanja dima, ki nastane pri izgorevanju trdih goriv v stanovanjih.
več: www.dnevnik.si
|
NE ZAMUDITE
Težave zaradi onesnaženosti okolja
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 28. junij 2004 @ 13:11 CEST
Prav gotovo pa je, da če bi ljudje to uvideli in bi opustili mnoge materialne potrebe, bi v trenutku padlo povpraševanje po mnogih proizvodih. Toda, le katera vlada bi hotela tako ogroziti svoj lastni obstoj!? Oglejmo si nekatera alarmantna opozorila:
Umiranje ljudi, rastlin in živali zaradi proizvajanja in naraščanja industrijskih odpadkov, kot so kemikalije in radioaktivni odpatki;
naraščanje radioktivnosti okrog atomskih naprav;
tanjšanje in razgradnja zaščitne ozonske plasti v atmosferi zaradi atomskega vandalizma;
učinek tople grede, med drugimi zaradi prekomerne prizvodnje ogljikovega dioksida, pri izgorevanju črnega premoga, lesa, olja in plina;
s tem povezane spremembe v tokovih morja in zraka;
manipulacije z geni in kloniranje ljudi, živali ter rastlin;
ropanje svetovnih rezerv fosilnih goriv in mineralnih surovin.
Zaradi vsega tega so stalno moteni naravni krogotoki in grozi uničenje celotnega ekološkega sistema. Ekologi nas opozarjajo, da smo že prišli do konca, svojega konca. Ja, potrebno jih je zelo resno vzeti, kajti topot gre prav zares. Potrebovali bomo veliko duhovnega znanja, ozaveščanja in tudi premnoge neljube restrikcije. Nam bo potrebna božanska modrost in Previdnost, da spremenimo grozeči potek. Duhovni svetovni nauk pravi, da je božanski svet dolgo zadrževal zemeljski razvoj človeštva znotraj določenih meja, da bi tako današnje človeštvo lahko odraslo. Pri tem je seveda šlo predvsem za razvoj zmožnosti razumevanja božanskega načrta iz lastne svobodne volje. Sam prelomni trenutek, v katerem se je vodstvo božanskega sveta umaknilo, sovpada približno z začetkom n. št., ko je bilo človeštvu podarjen nov impulz nadaljnega razvoja. Zakaj gre?
Pod vodstvom duhovnega Bratstva drugega kraljestva, kjer bi bil vsak človek celica celotnega telesa naj bi šlo človeštvo na višje duševno stanje torej ,v očiščenje duše kar ni nič drugega kot ekologija duše, da bi od tam spet vzpostavilo vez-kanal z božanskim duhom. Ekološka nesnaga duše je še bolj nevarna kot onesnaženost okolja, saj so s tem morfična polja še kako blokirana za nadaljni razvoj in stik z Duhom, ki nam kot vodstvo podarja rešitve za katere še nimamo rešitve.
Tudi sedaj, na samem začetku novega kozmičnega ciklusa, nam je vsem ponujena ta pomoč. V nemočnem stanju, v katerem se trenutno nahajamo in iz katerega se na vse mogoče načine išče izhod, lahko duhovno svetovno Kristusovo Bratstvo realizira svoj mogočni, svet vpliv. To kar doživljamo kot onesnaženost je samo vrh ledene gore. V tem stanju hude preizkušnje in navidezne brezizhodnosti moramo z pomočjo Bratstva življenja v Kristusovi hierarhiji prevzeti impulz za pravo smer današnjega človeka. V težkih nakopičenih svetovnih problemih in možnih grozečih katastrof se mora jasno pokazati pot odrešenja.
Za kaj tako odločilno temeljnega , pa moramo v sebi imeti svobodno voljo, da lahko modro in pravilno presojamo, predvidimo in s tem tudi upravljamo, ali obstoja svobodna izbira? Da in ne. Kdor vsaj v osnovi pozna astrologijo ve, da je astrološko gledano človek popolnoma programirano bitje, čeprav se to niti ne zaveda. Zvezdne kostelacije oblikujejo človeško zavest in tako povprečen nevedoč človek sledi njihovim vplivom. Zato in iz tega razloga, ki je argomentirano znan, ne moremo govoriti o svobodni izbiri. Stvari pa se spremenijo, če se človek začne odzivati na notranji božanski glas, na srce lastne intuicije. Tako lahko svobodno izbira, v kolikor mu je resnično do tega.
Za položaj zemeljske in sončne osi, za razdaljo med soncem, mesecem in zemljo obstaja jasna mejna vrednost; zunaj nje življenje na zemlji ni več mogoče. Medtem je postalo tudi znano, da lukenj v Van-Allenovem pasu ne povzročajo samo potisni plini razpršil vseh vrst, ampak tudi atomski vandalizem. Zato je jasno, da bo ob zavestnem nadaljevanju in uničevanju našega okolja in ozračja nekega dne presežena tolerančna meja. Že leta 1934 je angleška ezoteričarka Diane Forčen zapisala v svojih vizij, za katere je trdila da jih je dobila od nezemljskuh Inteligenc, da bo glavni problem v prihodnosti človeštve ravno ekologija!
Med meritvami velike piramide pri Gizi sta profesor Piazzi Smith in egiptolog Flindres Petrie ugotovila, da je med načrtovano in dejansko zgrajeno piramido razlika v velikosti t.i. piramidne cole. V vseh podrobnostih se dajanska zgradba razlikuje od prvotno načrtovane za eno piramidno colo. Tako bi lahko dejali, da je med božanskim načrtom in tem, kar je zgradil človek, tolerančna oznaka ene piramidne cole. To je zelo malo. Svojo prihodnost ustvarjamo sedaj sami. Možnosti, ki jih človeštvo danes odrešuje s skupnim prizadevanjem, bodo v prihodnosti odločilnega pomena za vse naslednje generacije.
lep pozdrav in vase dobro
Miran
Težave zaradi onesnaženosti okolja
Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 28. junij 2004 @ 19:30 CEST
eden od krivcev za razvoj raka na dojkah.
strupi
Ko žabci postajajo žabe in možje možače
Anton Komat
Herbicid atrazin v pitni vodi sproža prav tisto, o čemer sanja genska tehnologija, poljubno spreminjanje spola, s pomembno premiso, da bomo ob koncu atrazinske dobe vsi sestre
Atrazin je v svetu vsekakor najbolj uporabljan herbicid, saj je uporaba te snovi dovoljena v več kot 80 državah. Tudi v Sloveniji, kjer pomeni največjo grožnjo v nadaljnji vsesplošni kontaminaciji naših vodnih virov. Zaradi množične uporabe, cenenosti in s tem povezanimi velikimi dobički, ki jih prinaša proizvajalcem in trgovcem, pa se trdovratno upira vsem omejitvam ali prepovedim. Agrokemični lobisti so vsekakor uspešnejši kot previdnostno načelo, ki ga propagira EU. Tudi v Sloveniji, kjer nekateri odgovorni na vse pretege zavirajo prepoved uporabe atrazina. Toda to niso, kakor bi bilo pričakovati, odgovorni iz kmetijstva, od tam celo iz samega vrha prihajajo mnenja, da je prepoved uporabe atrazina potrebna. Niti to, presenetljivo, niso predstavniki proizvajalca, saj ti trdijo, da je prepoved uporabe na območjih velike ogroženosti pitne vode edino smiseln ukrep. Tihi zagovorniki atrazina sede očitno na ministrstvu za zdravje in v skrivnostni pollegalni komisiji, ki v Sloveniji odloča o uporabi pesticidov. Pri tem pa uporabljajo tudi tako prozorno demagogijo, kot je tista o svobodnem pretoku blaga. To, da je atrazin prepovedan v Nemčiji, Franciji, Italiji, Švedski in Norveški ter, zanimivo, celo v Švici, kjer je sicer sedež korporacije Syngenta, največje svetovne proizvajalke tega herbicida (Syngenta, Basel), jih ne prepriča. Morda jih bodo prepričali izsledki najnovejše raziskave, katere povzetek je objavila ugledna revija Nature (št. 416, 665-666) 18. aprila letos. Seveda, če so članek prebrali, o čemer pa glede na svoje dosedanje domače izkušnje resnično dvomim.
Raziskovalec Tyrone Hayes je s skupino kolegov s Kalifornijske univerze v Berkeleyju proučeval vpliv atrazina na razvoj žab (vrste Xenopus leavis). Paglavce te žabe je v vodnem mediju izpostavil različnim koncentracijam atrazina in spremljal njihov razvoj do odraslega osebka. Ugotovitve so bile presenetljive.
Že koncentracije 0,1 ppb (desetinka dela na milijardo; povedano razumljiveje, je to razmerje zrnca mivke na prostornino olimpijskega bazena) atrazina so povzročile, da so se samcem poleg testisov razvili še ovariji. Torej je atrazin povzročil nastanek dvospolnih žabjih bitij - hermafroditov, in to natančno pri mejni koncentraciji, ki je še dopustna za človeško populacijo (0,1 mikrograma/liter). Vzpodbudno!
Pri koncentraciji več kot 1 ppb (10-krat več od dopustne koncentracije) se zadeve še bolj dramatizirajo, samcem se sploh ne razvije - ali pa le rudimentarno - laringalni organ (zvočni mehur za ojačenje kvakanja), s katerim privabljajo samice, torej sekundarni spolni znak žabca. Dokončno slovo od moškosti pa so žabji samci doživeli, ko so jih vnesli v vodni medij s koncentracijo atrazina 25 ppb; pri tej koncentraciji je njihov testosteron strmoglavil na minimum in so jih preplavili estrogeni hormoni. Žabci so postali žabe!
Hayes pa je opravil še drugo raziskavo, katere ugotovitve še niso bile uradno objavljene. Ugotovil je hude motnje razvoja in spolnosti pri prostoživeči leopardji žabi (Rana pipiens) na šestih lokacijah srednjega vzhoda ZDA (od Kolorada do Wisconsina) z okoljsko zvišanimi koncentracijami atrazina. Hayes komentira: "Atrazin silovito zviša raven encima aromataze, ki katalizira konverzijo testosterona v estrogene." Torej je atrazin izjemen hormonski disruptor, ki že pri dopustnih koncentracijah žabce spreminja v žabe.
Hayesova raziskava je sprožila preplah, najprej seveda med biologi. Andrew Blaustein, ki raziskuje dvoživke na univerzi Oregon State Univesity, pravi: "Hayesovo delo je nekaj izjemnega, saj nam lepo kaže, kako kontaminacija okolja vpliva na reprodukcijo dvoživk!" Znameniti Louis Guillette, zoolog z University of Florida, komentira: "Tem običajnim koncentracijam so izpostavljene vse prostoživeče dvoživke. Kaj neki se šele dogaja pri povečanih koncentracijah, ki marsikje v okolju ZDA redno presegajo celo vrednost 50 ppb?!" Hayesove raziskave so sprožile vroče razprave o razlogih za izginjanje dvoživk, kar postaja vse bolj svetovni problem. Doslej se je govorilo predvsem o neznanih patogenih, vnosu alohtonih vrst in izgubi habitatov. Poslej pa se verjetno obetajo še druge, bolj vroče teme ...
Žabci se torej zaradi atrazina spreminjajo v žabe, kaj pa preostali vretenčarji in ljudje? Hormonski sistem, ki definira razvoj in bodoči make up samca ali samice, je pri vseh vretenčarjih, torej tudi pri človeku, popolnoma identičen. Razlika je le v hitrosti, ki jo definira dinamika izmenjave generacij; ta je pri človeku nekako tri generacije na sto let. Žabe imajo seveda, glede na krajšo življenjsko dobo, bistveno večjo dinamiko od nas, vendar to ne zmanjša teže problema.
Ali nas ob dolgotrajni poplavi atrazina v pitni vodi čaka še estrogenska poplava in postopna spolna transformacija? Bomo Slovenci vse bolj postajali nekak srednji spol na vmesni poti do Slovenk? Bomo ob koncu atrazinske zgodbe le še Slovenke? Poglejmo se torej v predel pod popkom, dokler je tam še kaj videti. Ko tam ne bo več kaj dosti videti, nam še viagra ne bo mogla pomagati, saj je njena izhodiščna zahteva vsaj minimalna razvitost sekundarnih moških spolnih znakov. Razvoj teh pa blokira prav atrazin, ki ga v naši pitni vodi danes ne primanjkuje.
Zanimivo je, da je bil Heyes poprej kar tri leta pogodbeni raziskovalni sodelavec Syngente, svetovne proizvajalke atrazina in nosilke patenta. Morda pa so ga prav njegova takratna spoznanja pognala, da je spregovoril svetovni javnosti?
V Sloveniji se seveda odgovorni ne zmenijo za take raziskave. Pri nas pollegalno (brez poslovnika) in poltajno (brez sodelovanja civilne družbe) deluje vsemogočna Komisija za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet (bivša Komisija za strupe - že ime pove vse o njenem delu), ki jo servisira Urad za kemikalije. Oba organa pa spadata v resor ministra za zdravje!!
Torej imamo po vrsti imena vseh treh odgovornih: Vesna Ternifi, Dunja Piškur - Kosmač in Dušan Keber.
---
stojči