Pogovor s Stephenom Haslamom, ki že dolga leta po svetu in tudi pri nas vodi seminarje in predavanja za delavce na vodilnih položajih in vse tiste, ki bi se s svojimi nadrejenimi ali podrejenimi radi bolje razumeli.

[imageX_right]Na univerzi v New Yorku je diplomiral iz managementa in kot sam pravi ni kaj dosti vedel o poslovanju. Imel je srečo, da je začel delati s Paulom Salomonom, ki je potoval po svetu in predaval o emocionalnem managementu. Stephen Haslam dela kot predavatelj, svetovalec in vodja seminarjev v Recource International, ki ima sedež v Houstonu v Teksasu. Od leta 1976 pa potuje po svetu in je predaval že več kot v dvajsetih državah.

Spoštovanje in odgovornost sta temeljni vrednoti, ki nas ju je učila mati že kot otroka. "Ne segaj odraslemu v besedo, kadar govori. Ne odgovarjaj mi, jaz sem tvoja mati. Poslušaj, kar ti govorim..." In tako nas je naučila, kako se spoštljivo obnašati. Nato odrastemo in v življenju naletimo na ljudi, ki se z nami venomer prerekajo. Seveda smo prepričani, da nas ne spoštujejo in ne cenijo našega mnenja. Pogosto pa se izkaže prav nasprotno. Z nami se prerekajo prav zato, ker nas spoštujejo in cenijo naše mnenje.

Stephen Haslam pojasnjuje, da vzroki, čemu se tako pogosto zapletemo v nesporazume, izvirajo iz naše vzgoje.

Vsi narodi prepoznavajo koncept konca in začetka časovnega obdobja, zasnovanega na opazovanju biokozmičnih periodičnih ritmov. Za ta čas so značilni obredi, npr. napovedovanje vremena, prerokovanje, povečanje spolnosti… ali šege, ki čarodejno vplivajo na zdravje, rodovitnost zemlje, srečo družinskih članov; pošiljanje voščilnic, koledovanje ter nauk, da kar počneš na novo leto, boš počel še celo leto.

Pogovor z Zdenko Andrijić, hrvaško pisateljico in astrologinjo, ki s svojo tankočutnostjo zaznava tudi prisotnost angelov.

"Moji angeli so odšli. Samo za hip, so rekli. Vendar te ne upam poklicati, če jih ni v bližini. Morda se ti je spremenil obraz, imaš drugačen izraz. Le kaj, kaj naj storim?
Ko v rokah začutim tišino, zvonovi odjeknejo Nikolino - Pomagaj nam! Že spet! Morje gre v lov za zgodbo, ribe so ponorele, luskave pohotnice. In ti, moj neiznajdljivec, imaš kakšno sliko, slikico?
Kolerik pije, melanholik je in flegmatik spi. Kaj pa sangvinik? Vprašaj me, vprašaj, če ne veš odgovora. Usodo smo dobili že v otroštvu, z enim od prvih Dedkov Mrazov. Moji angeli so nekam odšli, kar mi postaja že sumljivo. Če se kmalu ne vrnejo, ti bom napisala pismo:
Oče naš, vem, da si, vem, da si. Ali ti veš, ali si ali nisi? Navadno pozabljaš."
(Moji Angeli iz zbirke To je samo zemeljska zadeva, Zdenke Andrijić)

Skupina 200 znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta je obdelala zadnjih 37 velikih divjih območij na vseh celinah našega planeta in pozvala k varovanju najbolj ogroženih. Ta območja so pomembna za biološko raznovrstnost, predstavljajo 46 odstotkov zemeljske površine, na njih pa živi le 2,4 odstotka svetovnega prebivalstva.

Gre za območja od Amazonije do Sahare, ki so bistvenega pomena za preživetje Zemlje, saj prispevajo k ohranjanju različnih vrst podnebij in padavin ter so rezervoarji biološke raznovrstnosti, je pojasnil Russel Mittermeier, predsednik okoljske organizacije Mednarodna ohranitev-Conservation International (CI).

Žal ta območja vedno bolj ogroža hitra rast prebivalstva, širitev kmetijstva in izkoriščanje naravnih virov. Kot je na torkovi predstavitvi študije v Washingtonu poudaril Mittermeier, je trenutno zaščitenih samo 7 odstotkov teh območij.

Nova, kontraverzna študija o začetkih življenja na Zemlji je povzročila velika nasprotovanja med znanstveniki. Prav tako je pokazala, da bi življenje lahko uspevalo prav na tistih planetih, za katere so menili, da tam ni možnosti za obstoj življenja.

Ko se nam kaj zalomi, kdo je kriv? Kdo je odgovoren za našo (ne)srečo? Starši? Ker so nas preveč kritizirali, ker nikoli niso bili zadovoljni z nami, ker nas niso znali spodbujati na pravi način ali pa nas sploh niso in je prav, da zdaj isto počnemo tudi sami drugim?

Igor Kononenko
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko

"Znanost brez vere je hroma, vera brez znanosti je slepa." Albert Einstein

Znanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiričnega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga duša nabira z izkušnjami v številnih življenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje čutov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logična. Znanost temelji na vzročnosti, v duhovnosti pa vzročnost pogosto odpove, saj čas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga razumeti in sprejeti sebe in vesolje.

KORISTI SEKSA

Ali ste vedeli, da lahko iz polti razberete ali je neka oseba seksualno aktivna ali ne?

1. Seks je lepotilna kura. Znanstvene raziskave so pokazale, da ženske, ki seksajo, proizvajajo veliko hormona estrogena, ki daje lasem sijaj in gladkost koži.

2. Nežen, sproščen seks zmanjša možnost, da bi vas mučilo vnetje kože, koprivnica ali mozoljavost. Potenje ob seksu čisti pore in dovede vašo kožo do žarenja.

3. Ljubljenje lahko skuri vse kalorije, ki so se nabrale med romantično večerjo.

Večni morski led na Arktiki se topi hitreje, kot so mislili doslej, in sicer kar devet odstotkov v desetletju, kaže študija ameriške vesoljske agencije NASA. Če se bo ta dinamika nadaljevala tudi prihodnja desetletja, bo večni morski led najverjetneje izginil do konca stoletja in sicer zaradi višje temperature ter vzajemnega delovanja ledu, oceanov in ozračja.

Prebivalci Mirfielda, mesteca na severu Anglije, so se množično pritoževali lokalnemu župniku, da jih nekdo žali in zmerja vsakič, ko gredo mimo cerkve. Župnik je začel zadevo preiskovati in ugotovil, da psovke in žalitve prihajajo iz stolpa cerkve Sv. Mary. Ko se je vzpenjal na stolp, je tudi sam postal tarča nesramneža.

Pobegla afriška siva papiga, ki se je naveličala vloge hišnega ljubljenčka, je namreč ozmerjala tudi duhovnika. Papiga si je novo družbo poiskala med divjimi golobi ter se vselila v njihovo gnezdo. "Papiga je izredno simpatična, vendar pa ustvarja probleme. Ne le, da poje in zmerja, temveč tudi žvižga za ženskami, ki bi si lahko o meni mislile marsikaj," je dejal župnik Peter Craig-Wilde.

Odkar so pojasnili skrivnost neobičajnega zvonarja, farani ne sumijo več župnika, poudarjajo pa, da jim papiga dela preglavice predvsem med pogrebi, saj psovke, žaljivke, žvižgi in podobni izrazi ob takih priložnostih niso primerni.

POT DOMOV V SRCE
Svetla prihodnost človeštva

"Vsem tistim, ki se želijo uglasiti s svojim najvišjim možnim potencialom. Vsem tistim, ki imajo nato tudi pogum, da dopustijo notranji božanski iskri, da jih ohranja in... Vsem tistim, ki si dovolijo biti vse, kar so lahko." S temi mislimi Jasmuheen podarja v branje svojo knjigo "Živeti od svetlobe", ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini.

Svojo življenjsko filozofijo pa pojasnjuje: "Božansko odreja pravila. To so naravni zakoni energije. Ko jih razumemo in jih uporabljamo, se igra kaosa spremeni v čudežni red. Začenjamo razumevati svojo neomejeno naravo in sposobnosti, ki jih imamo kot ustvarjalna bitja, ki so tu samo zato, da ustvarjajo, da so, da spoznajo radost, da brezpogojno ljubijo in slavijo."

Ellen Grave - Jasmuheen prihaja iz Avstralije, kamor so se njeni starši v upanju na novo življenje preselili z Norveške.
Njen prihod v Ljubljano so najavljali zelo pozorno in obetavno. Nejeverneži so jo pričakovali kot živ primer čudeža, da lahko človek preživi brez hrane in celo pijače. Privrženci različnih duhovnih gibanj so se veselili, da jim bo zaupala tehnike, ki jim bodo pomagale na poti razsvetljenja.
Resnica je, kot vedno, nekje vmes in ne uresničuje pričakovanj ne enih ne drugih.
Tisti, ki svojo pomembnost dokazujejo s potrjevanjem svojih dvomov in svojega prav, so morali priznati, da je Jasmuheen preživela brez hrane in vode dlje kot menimo, da je za nas poprečne zemljane normalno. Nič manj razočarani niso bili tisti, ki so upali, da bodo z njenim prihodom tudi sami doživeli čudež.
Vedno več pa je tistih, ki so v njenem predavanju našli tudi nekaj koristnih napotkov zase, nekaj dobronamernih misli, kako s svojim zgledom celotnemu človeštvu pomagati na poti v svetlejšo in boljšo prihodnost.

Gorsko kolesarstvo vpliva na plodnost Pogosto gorsko kolesarjenje lahko povzroči zmanjšanje plodnosti pri moških, je pokazala avstrijska študija, ki je sprožila razpravo glede kolesarjenja in moške spolne sposobnosti. Študija namreč kaže, da pogosti sunki in tresenje pri kolesarjenju, ki ga povzroči neraven teren, povzročajo določene nenormalnosti, kakor so manjše brazgotine v moških modih, kar oslabi proizvodnjo sperme.

"Resničnost, kot jo poznamo, sprejmemo za edino možnost zaznave, ki nam je dana, kljub temu, da jih je neskončno."

Pogovor z Ireno in Klausom Šketa iz Prebolda, ki se ukvarjata z belo magijo, se borita proti zlu in pomagata ljudem, da se pred njim zaščitijo.

Pogovor z Jette S. Simon, klinično psihologinjo iz ZDA in direktorico Inštituta za partnersko terapijo na Danskem.

"Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine..." (Ivan Minatti)

Mladostne sanje o supermanovem pogledu ki bi videl pod obleko ali pa vsaj očalih, ki bi kaj takega omogočile, se lahko še komu izpolnijo.

Ob poslušanju benda X Ray Spex in branju Andresovega zapisa o N žarkih in še posebej komentarjih o T žarkih sem se spomnil na naslednje:

"Če te ljubezen pozdravi, ne beži..."

Leila El Rabadi je po očetu Jordanka, po mami Avstrijka, z orientalskim plesom raks sharki uči ženske, kako izraziti svojo ženskost. Ples, ki je tudi terapija, v plesalkah prebuja občutenje ženskih lastnosti in zavedanje lastne moči. Ženske prepoznavajo svoje vrednote in se osvobajajo predstav o sebi, ki so jih prevzele od moških. Utrujene od življenja in bremen, ki so si jih naložile, prenekatere ženske postajajo samozavestnejše in odločnejše, premagujejo svoje neštete odvisnosti od moških ter z radostjo začutijo, da je lepo biti ženska.

Leila El Rabadi pleše in uči te umetnosti vse tiste ženske, ki želijo v sebi predramiti tiste lastnosti, ki so odsev njihove osebnosti, vendar so jih v želji, da bi ugajale, prekrile in zatajile. Njeni gibi so nežni in mehki kot drhteči ples metulja, ki obletava cvetlice, bleščeče v pomladnem soncu. Z dlanmi drsi skozi zrak kot bi želela zbrati vso lepoto tega sveta in nam jo položiti pred noge, da bi v nas predramila radost. Vendar je v ritmu njenih bokov moč in odločnost. Njeno telo se kot vulkan odziva na udarce bobnov. Trdno stopa, vsaka kretnja izžareva ponos in zavedanje svoje enkratnosti. Ovita v prosojnost muslina, predana iskreni čutnosti, njeni koraki sledijo izpovedi duše, dlani željam srca. Njena milina se tihotapi v naše srce, njena odločnost nam daje moč, dokler nas ne prevzame vzhičenost in zatrepetamo v ritmu glasbe.

Shirlie Roden, Angležinja, ki je našla v Sloveniji svoj dom

Se še spomnite, kako vas je kot otroka mamica s pesmijo uspavala? Kako ste v vrtcu prepevali "Naša četica koraka" in se pri tem počutili pogumne in odločne, kot da boste res skupaj postavili hišico. Tisti, ki ste kdaj zapeli v skupini, v zboru ali ob tabornem ognju, verjetno poznate občutek miru, ki vas prevzame, občutek pripadnosti in povezanosti.

Pogovor z jasnovidko Miro Selimović

Starši imamo otroke le na posodo. Z nami živijo komaj nekaj več kot petnajst let, potem odidejo. Najprej odidejo v svojih željah, v svojih mislih, v svojih hrepenenjih in potem zares.

Slovenski filozof mlajše generacije, pesnik in publicist Brane Senegačnik, v svoji zbirki esejev v Iskanju izgubljene mere skozi zadnji esej Kultura, resničnost, skrivnost razkriva razmere v sodobni slovenski kulturi. Po njegovem je stanje duha mogoče razdeliti med tri osnovne usmeritve.

"Živali so še edina bitja na začetku tretjega tisočletja, ki nimajo svojih ustavnih pravic," pravi dr. Christian Sailer iz Wurzburga, znani nemški odvetnik za zaščito človekovih in verskih pravic ter pravic živali.

"Živali tožijo - prerok obtožuje" je naslov knjižice, ki je izšla tudi v slovenščini in opisuje naše neodgovorno in sebično ravnanje z živalmi. Čeprav ne zagovarjamo ubijanja in smo prepričani v svojo miroljubnost, smo razvili navado, da redno uživamo meso, ne da bi se zares zavedali, kaj so storili živalim, ki jih jemo. Ko slastno zarežemo v mamljiv dunajski zrezek na krožniku, verjetno ne pomislimo, da samo v ZDA zakoljejo več kot 100 000 krav na dan. Človek je v svojem pohlepu po čimvečjem zaslužku izpopolnil vzrejo živali do te mere, da živali zanj niso več živa bitja, temveč le stroj za pridobivanje hrane. Resda smo nekoč manj izkoriščali naravo in tudi z živalmi živeli v večjem sožitju. Vendar je hitro naraščanje prebivalstva in vse večja potreba po hrani postalo izgovor za masovno ubijanje živali.

Projekti združevanja zdravilskih in zdravstvenih dosežkov

Medtem ko se debate o zdravilstvu pri nas ne premaknejo iz kabinetov in ostajajo na nivoju apriornih prepričanj, so po svetu marsikje začeli zdravilstvo proučevati, raziskovati in zbirati podatke.