Včerajšnji dan
ter vsi prejšnji dnevi in leta
so mimo,
pokopal jih je čas.
Ne moreš jih več spremeniti!

Se je kaj razbilo in so ti ostale črepinje?
Ne vlači jih dan za dnem s seboj!
Kajti vedno znova te bodo ranile
in naposled ne boš mogel več živeti.

Nekaterih črepinj se lahko znebiš,
če jih položiš v božje roke.
Nekatere lahko zlepiš,
če resnično odpustiš.
So pa črepinje,
ki jih kljub vsej ljubezni
ne moreš več sestaviti.
Te pusti tam, kjer so.

Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Najnovejša študija je pokazala, da imajo ljudje, ki so polni energije, sproščeni in veseli, veliko manj možnosti, da bodo zboleli za prehladom. Nasprotno pa ljudje, ki kažejo znake depresije, nervoze ali jeze, mnogo pogosteje tožijo za simptomi prehlada, ne glede na to, ali jih je virus resnično napadel.

Na ljubljanskem (neznana lokacija) je pod okriljem društva KLJUČ, nastala Varna hiša za žrtve, po našem zakoniku - člen 387. imenovane kot »tiste, ki so bile spravljene v suženjsko razmerje«.

Čeprav naša zakonodaja ne pozna kaznivega dejanja "trgovine z ljudmi", je suženjskim razmerjem napovedana vojna, saj je bil letos poleti podpisan sporazum med Ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem in Helgo Konrad, predsednico delovne skupine o trgovanju z ljudmi v okviru Pakta stabilnosti.

Trgovina z ljudmi vključuje trgovino s človeškimi organi, otroško prostitucijo in suženjsko delo, ter pri nas najpogostejšo vsiljeno prostitucijo žensk.

Vsako jutro prižge sonce
nad svetom svojo luč.
Sonce prebudi pomlad.
Iz drevja izvabi mlado zelenilo
in travnike posuje s pisanim cvetjem.
Vsak dan znova vzide
in se nikoli ne utrudi.
Če bi sonce ugasnilo,
bi nas zajela najtemnejša noč
in najbolj leden mraz.
Vsi ljudje in živali,
vse rože in rastline
bi morali umreti.

Tako je tudi z ljubeznijo.
Ljubezen je celo večji čudež
kakor sonce.
Kadar v tvojem življenju vzide ljubezen,
je svetlo in toplo,
tedaj se vsi ob tebi dobro počutijo.
Če pa ljubezen v tvojem življenju ugasne,
postajajo sence vedno daljše!

Kdor ima ljubezen, se lahko marsičemu odpove.


Phil Bosmans
Rože sreče moraš saditi sam

Resnica je, da zadnji dve leti zelo malo mislim - začela sem res živeti svoje občutke, ki so moja intuicija, in samo občutki so moj kompas. Umu sem hvaležna za modrost, njegovo analiziranje me ne zanima, izkušam pomen ravnotežja med njima! Sočasno verjamem in izkušam angelske resnice, da danes vse, kar potrebujem, pride samo k meni. Ljudje, predmeti, informacije, priložnosti…, vse, kar bo z največjo verjetnostjo nahranilo mojo Svetlobo. Vse, kar me bo najbolj verjetno (prej ali slej) izpolnilo, pride k meni samo. Če mi je všeč ali ne in večino časa mi je.

Ptič sem, ki zjutraj potrka na tvoje okno,
in sopotnik, ki ga ne moreš poznati,
popki, ki svetijo slepim.

Sem ledeniški greben nad gozdovi, jaz sem slepeči
in sem zvok brona iz zvonikov katedral.
Misel, ki te prešine opoldne
in te napolni z edinstveno srečo.

Jaz sem tisti, ki si ga ljubil nekoč davno.
Podnevi sem hodil ob tebi in te pozorno gledal
in položil usta na tvoje srce,
a ti tega ne veš.

Jaz sem tvoja tretja roka in druga
senca, jaz sem beli,
za katerega nimaš srca
in ki te ne more pozabiti.

norveški pesnik Rolf Jacobsen
najdeno v knjigi Verjemite, in videli boste (dr. Wayne W. Dyer)

V večini duhovnih skupin s koreninami v indijski religiji in tradiciji je prisotno prepričanje, da je osebnostna rast nemogoča brez vodstva duhovnega učitelja. Ta je iniciator duhovnega življenja, ključni člen pri notranjem razvoju učenca, most do Boga in še marsikaj. Srečanje z njim velja za znamenje neizmerne sreče, zato si ga želijo mnogi duhovni iskalci - celo v nekaterih novodobnih krščanskih skupinah je prisoten podoben odnos med učiteljem in učencem kot v indijsko orientiranih. Preden razčlenim, kaj je značilno za ta odnos v novih religioznih gibanjih dvajsetega stoletja, bom opisal, kako se je vloga guruja spreminjala v zadnjih petih tisočletjih.



V vedski Indiji, v 3. tisočletju pr. n. št., so bili religiozni obredi sestavni del družbenega življenja, opravljali pa so jih lahko le strogo trenirani svečeniki, ki so se učili pod okriljem gurujev. Ti so nadzirali pravilnost izvajanja obredov in drugih religioznih dolžnosti, zato so veljali za duhovne avtoritete ter bili naravno deležni spoštovanja ljudi in pokornosti učencev. Nikakor pa niso izstopali kot misteriozne, strahospoštovanje vzbujajoče osebnosti ali veličastne inkarnacije božanskosti, čeprav so poznali Boga najbolje od vseh in v nekem smislu prebivali v njem.



Kasneje, v obdobju, ki mu akademski znanstveniki pravijo upanišadska era, je opravljanje obredov zamenjala vdanost guruju kot pot do duhovne osvoboditve. Položaj guruja se je spremenil - dobil je vlogo prevodnika božanskosti, edinega kanala do Boga (podobno kot je Jezus zase rekel, da je edina pot do Očeta). Toda upanišadski guru je bil še vedno povsem človeški - resda silno bistroumen, prekanjen in sočuten, pa vendar človek. Utelešal je modrost in življenjski navdih, ki ju je podajal učencu z uporabo razuma. Funkcionalno je bil učitelj in ne božanstvo. Njegova milost so bila življenjsko pomembna navodila o tem, kako delovati v tem življenju, da ne bi zapravili naslednjega.

Ne vem kako si spala tedaj,
ko si bivala v meni,
ko si me dotikala
in tkala s prsti znamenja,
ožgana s plameni ljubezni.

V meni se je vzdignila ptica,
ki si ji položila varno gnezdo
in prostor je postal najin kotiček,
kjer sva se sestajali ti in jaz.

Nevidno si prihajala vame
s svojim značilnim vonjem jasmina
in dotikala si me z gladko roko,
da me ugodje požlahtni odznoter,
tam kjer utripajo žile in srce.
Otroške kite si mi ovijala
s pisanimi trakovi in radostjo.
Poljubljala si prvino grude,
ki se je v meni spreminjala v kri.
Vročično je šumela preprosta
in rodovitna žitna njiva. V njej mak.

Osredotočenost na trenutek
nam omogoča,
da se osvobodimo strahu
pred prihodnostjo in krivde,
ki izvira iz preteklosti.

Mehkobo objema milina razvaja,
obličja nasmeh privabi poljub,
duša ob duši sebe razdaja,
uresničuje se v spolnitvi obljub.

Sebe pretoči v vrč bližine,
iztoči se, v reko srebrno odteče.
V sozvočju sončne čistine
seme vzklije - ROŽA NA TRAVNIKU SREČE.

Skoznjo iskrijo plameni luči,
v barvah cveta sledovi jemanj,
daritev vzklitja v življenje stvari,
rastoče iz zapredka ljubezenskih sanj.

...o0o...

Napisala: Tatjana Malec

Vsakič ko preračunljivost,
premaga srce,
se tvoje trpljenje,
ponovno začne.

Stojan Svet

Življenje je bolečina, širna in globoka kot voda, toda ali ne slišimo bolečin drugih?
Nešteto tožb in ječanj
kliče resnične ljudi, tiste, ki imajo srce.

sedmi dalajlama


Milka

Znotraj srca je Božje kraljestvo,

v katerem domuje tvoj Bog.

Če si ti samo en atom,

enega samega lista,

tega božanskega drevesa,

ki bo ob svoji jeseni odpadlo,


in z njo ves živelj, ki je živel s teboj,

ali si ti potem to božansko drevo?

Seveda NE.

kanalizirano 2.10.2001

Poiskani smo, da vam danes govorimo, saj se na vidiku kažejo mnoge šokantne situacije, in želimo vam ponuditi možnost, da se sredi njih znajdete na način, ki vam bo ublažil ta izkustva, medtem ko napredujete proti svojemu cilju.

Če kdaj razmišljate o oceanih, imate idealen model za razumevanje tega, o čemer vam govorimo. Na površini teh ogromnih vodnih teles obstajajo velike variacije v aktivnostih, ki jih lahko oseba zazna. Od popolne umirjenosti do širokih valov, od močne razburkanosti do nasilnih viharjev. Tako je tudi v vašem svetu v vsakodnevnem življenju. Variacije so velike, od popolnoma mirnih trenutkov resničnega miru do različnih stopenj nestabilnosti, stresa in kriz. Če se oseba poda globoko v globine oceana, naleti na močne tokove in bogato odsotnost vzburkanosti - močno prisotnost miru, moči in potencialne dogodivščine, zavite v sproščujočo nežnost materije in zvoka.

List jesenski veter nosi,
s svetlobo gibanja leti,
v prst vonjave ploda trosi,
ožgan žari, se posuši.

V slasti leze v prah
in strmi navzgor v sladko strd.
Občuti omahujoči padec, strah -
morda mir, morda smrt.

...o0o...

Napisala: Tatjana Malec

Smo, kar mislimo. Vse, kar se pojavi v naših mislih. Z našimi mislimi ustvarjamo svet.
Govorite in delujte z nečistimi mislimi in težave se bodo vrstile. Tako zanesljivo kakor kolesa, ki sledijo govedu, ki vleče voz.
Smo, kar mislimo.
Vse, kar se pojavi v naših mislih. Z našimi mislimi ustvarjamo svet.
Govorite in delujte s čistimi mislimi in sreča bo sledila.
Tako nerazdružljiva z vami kot vaša senca.

(Dhammapada)

iz: Knjiga o angelih
Sophy Burnham

Sem seštevek genetske sposobnosti s katero sem prišel na svet, in vseh izkušenj, ki so ustvarile moje življenje. Nekatere so bile dobre, nekatere slabe, toda vse so bile moje.

Kar sem sedaj, sem si zaslužil.

Moje življenje, moj ugled, moj vpliv, so ogledalo odločitev, ki sem jih sprejel.

Nisem vse, kar sem lahko, ker se nisem odločil, da bom več.

Sanjam kaj bo, saj spim...

sanjam z odprtimi očmi, miže, kjerkoli in kadarkoli

trudim se ohranjati vizijo

smo pod istim nebom, vsak en Bit

srečen sem, samo tega še ne čutim

ne znam si dovoliti to čutiti

kdo sem, od kod prihajam, kam grem, zakaj sem tu

spomniti se moram...

Vesoljna energija,
ali Bog te diha,
vzdržuje tvojo dušo
in tvoja duša,
kot pretakajoča,
se peščena ura,
vzdržuje tvoje srce.
Tvoje srce vzdržuje,
tvoj razum in tvoj razum,
se lahko v miru zaveda,
hvaležne Ljubezni, Resnice,
ki prihaja iz srca,
nazaj v zavest,
vesoljne energije Boga.

Stojan Svet

Na svetu pogovorov se ravnokar odvijajo besedne vojne mesojedcev in vegetarijancev.
Ker smo tu vsi samo zato, da prosvetljujemo drug druge in ker drug drugemu vedno želimo vse najboljše, sem se odločil, da na to temo napišem članek, pa sem naletel na internetu na odličen članek dr. Mirka Junga in sklenil, da ga v celoti, razen tabele objavim tu.
Priporočam branje med vrsticami, kdor je seveda tega sposoben.
V Kliničnem Centru v Ljubljani je uradno do zdaj za to boleznijo umrlo samo nekaj ljudi, koliko pa neuradno in koliko jih še bo pa sam Bog ve. Pojdimo na članek.

Prvi primer bolezni norih krav so opisali v Angliji aprila 1985. Najprej so mislili, da gre za bolezen centralnega živčnega sistema (besnost, vnetje možgan), vendar je presenetil pojav desetih novih, klinično podobnih primerov, ki so se pojavili neposredno po prvem, na različnih geografskih področjih v Angliji, vendar brez kakršne koli medsebojne povezave.
Bolezen so prvič opisali 1987 v veterinarskem časopisu in jo imenovali Bovina Spongiformna Encefalopatija (BSE). Širjenje bolezni med govedom je dobilo epidemični karakter.

LJUBLJANA - Mednarodno bralno društvo (International Reading Association - IRA) in kulturna organizacija UNESCO sta leta 1966 8. september izbrala za dan pismenosti. Letošnje leto so razglasili za prvo leto desetletja pismenosti, ki bo trajalo do leta 2012. Bralno društvo Slovenije (BDS) bo mednarodni dan pismenosti obeležilo s strokovnim posvetovanjem z naslovom Pogovor o prebranem besedilu, ki bo v danes v bežigrajski knjižnici v Ljubljani.

Državna sekretarja na ministrstvu za šolstvo Judita Kežman Počkaj in Elido Bandelj sta ob tej priložnosti v okrožnici vrtcem in šolam povabila vse izobraževalne ustanove, naj spregovorijo o pismenosti. Vsi, ki skrbijo za vzgojo in izobraževanje otrok ter mladostnikov, se namreč morajo zavedati pomembne vloge, ki jo ima pismenost v razvoju posameznika, sta prepričana državna sekretarja.

Bodi pozoren do tistih ljudi, Gospod, ki delajo, bedijo ali jočejo ter izroči v varstvo svojim angelom tiste, ki spijo. Ozdravi bolne, gospod Jezus Kristus, omogoči počitek utrujenim, blagoslovi umirajoče, potolaži trpeče, usmili se užaloščenih, zaščiti srečne, vse to v imenu tvoje velike ljubezni.

iz: Knjiga o angelih
Sophy Burnham

"Naš največji strah ni nepopolnost.
Najbolj se bojimo brezmejne moči.
Plaši nas naša svetloba, ne naša tema.
Sprašujemo se:
"Kdo sem jaz, da sijem?"

Zares, zakaj ne bi sijali?
Ste božje dete.
Vaša lažna skromnost svetu ne koristi.
Nič razsvetljenega ni v dušenju sebe,
da bi prikrili negotovost drugih.

Rojeni ste da izrazite slavo
Boga, ki je v vas.

On ni samo v nekaterih, on je v vseh.

Ko dovolimo, da naša lastna svetloba žari,
podzavestno omogočamo drugim, da sijejo.
Osvobajajoč se svojega najglobljega strahu,
pomagamo osvobajanju drugih."