Značilne simptome preobčutljivosti na spremembo vremena kot sta izčrpanost ali vrtoglavica, lahko ublažite s krepitvijo imunološkega sistema organizma, v najnovejši izdaji navaja nemški medicinski tednik A+Z. "Če vam škoduje hitra sprememba temperature ali pa vas muči sprememba zračnega tlaka, pojdite v savno, nato pa pod mrzel tuš," svetuje nemški časopis.

Dober način boja proti tovrstnim težavam je tudi preteči nekaj krogov po bližnjem parku ali igrišču, posebej če je vreme bolj sveže. "Ne sme vas biti strah, pustite, da se vam koža malo ohladi," svetujejo nemški zdravniki.

vir: www.dnevnik.si

Smo v času izravnave. Čas, ko črno postaja belo, brezmadežni postajajo umazani, ovce se spremenijo v volkove in večerja se v kuharja spremeni. Težko je ostati notranje miren, pa vendar to storimo sedaj. Z zaupanjem. Ko se človek počuti ogroženega, se kaj hitro začne zapirati. Tako se odreže od samega sebe, od svojega jedra. V begu pred bolečino odrežemo tudi svoje misli, čustva in telo, da delujejo vsak v svojo smer.

Dokler je bila na Zemlji samo enost, so vsa Kraljestva, vključno z mineralnim, živela od mane. Od energije.
Niso se žrla med seboj, tako kot se mi. Žremo med seboj.

»Sit sem te«, velikokrat slišimo, ko se med seboj prepiramo.
Pa vidim, da je drugi še vedno cel. Nikjer ni sledov ugrizov. Nikjer načet. Nikjer nobene rane, vidne očesu…
V duši? Ja. Duša je ranjena. Načeta.

»Tako te imam rad, da bi te kar pojedel,« pravijo zaljubljenci, ki od silne ljubezni sploh niso fizično lačni, ker jih polni ta energija. Energija ljubezni.

»Človek globoko menjuje svoj prostorski okvir,
močneje in trajnejše kot katerokoli drugo živo bitje.
Pred njim se odpira bodočnost in odkriva kriza,
ki je težje rešljiva kot katera koli kriza,
ki jo je ljudski rod imel do sedaj.« (Word in Dibo, 1972)

Delovanje človeka na naravo se odraža v človekovem nenehnem menjanju in želji po napredku, po čimvečji storilnosti, po čimvečjem dobičku. Posledice teh aktivnosti pa so podrle ravnotežje v odnosu človek-narava in s tem so močno ogroženi naravni pogoji življenja. Namesto, da bi človek čimbolj spoznaval naravo in njene zakone, jo je s svojim razvojem začel degradirati in onesnaževati. Najbolj drastični posegi v naravo so se dogajali v času industrijske revolucije. Nekontrolirano so se podirali gozdovi, kar je na srečo danes urejeno z zakonom. V Sloveniji je tak primer bil Pohorje, kjer je prvotni oz. avtohtoni gozd bil listnat. Danes je celotno Pohorje poraščeno z iglavci, le v predelu Šumik, se je ohranil del avtohtonega gozda. S stalnim naraščanjem človeške populacije, se posledično širijo mesta, kar tudi pomeni drastičen poseg v naravo.

Bernarda Pavko Prava:
Marija Magdalena, Potovanje v svetost ženske, ki Jaz sem II. (1. del)

V 44. letu sem se prvič v življenju odselila iz hiše staršev (močna karma, ja). Življenje me je postavilo v mirno okolico Novega Polja z dosti laježa in majhnih otrok, med prostrana polja. Namenilo mi je pol hiše in velik radodaren vrt. Iz ceste enajst sem se preselila na cesto štirinajst in iz številke 5 na 6. Prav vse sem dobila, tako da sem lahko Nuši vse pustila. Kupila sem le nekaj krožnikov in nov pribor. In tik pred to veliko spremembo je v moje življenje prišla Mama Meera.

Na prvo deseturno vožnjo proti severu Nemčije sem šla konec januarja 98 in to v koži preplašenega otroka s popolnoma prehlajeno glavo, bolečim grlom in začetkom pljučne zabasanosti. Mama Meera svetuje, naj univerzum prosimo za vse. Vedela sem že, da Boga ljudje ne prosimo za preveč, ampak za premalo. Ustrezno svoji lastni vrednosti sem se na to "vse" počasi navajala. Ko sem bila tretjič pri Mami Meeri, sem npr. prosila za blagoslov za moje delo, za moje delavnice. Po vrnitvi domov sem v trenutnem vzgibu poklicala Thomasa v Ameriko, če lahko nekatera njegova predavanja in ridinge, ki sem jih prevajala, spravim v knjigo. Začela sem pisati oz. prevajati in predvsem - procesirati.

Krščanstvo oznanja najvišjo obliko NADČLOVEKA.
Kot tako je krščanstvo največje med vsemi rasizmi, ki pa se od ostalih rasizmov razlikuje v tem, da ne izloča nikogar - izločamo se izključno sami.

Sidharta Gautama Buda
(pribl. 560 – 480 p.n.š.)

Buda se je rodil okrog leta 560 pred Kristusom v vasi Lumbini na meji med Indijo in Nepalom. Njegov oče, kralj Sudhoana, je bil vladar majhnega kraljestva okrog Lumbinija, njegova mati pa je bila kraljica Maja, ki je bila lepa in čista.

Neko noč je kraljica Maja sanjala, da jo je med spanjem obiskal velik bel slon, ki je v rilcu držal lotosov cvet. Čez deset mesecev se je na majsko noč, ko je bila polna luna, iz materinega boka rodil Buda v drevesnem gaju. Dobil je ime Sidharta Gautama. Razveselili so se bogovi in ves svet. Vedeli so namreč, da to ni navaden princ.


Gautama je bil plemiškega rodu in vzgojen kot bojevnik. Pri 29. letih je ob pogledu na starega in bolnega človeka krenil na pot iskanja. Pri 35ih je v 49 dnevni meditaciji dosegel razsvetljenje. Zatem je iz sočutja do nevednih 45 let hodil okoli, predaval, ustanavljal meniške skupnosti. V vseh rečeh je bil zmeren, ni bil vegetarijanec, tudi ni bil zelo debel. Zavračal je čaščenja in dogme.

Slika tedna

Recept
HALVA




Čez noč namočimo mandlje, lešnike, suhe marelice, fige, rozine.
Skuhamo pšenični zdrob, ki naj bo malce gostejši, kot navadno. Dodamo med. Po želji malce masla. Suho sadje in oreške primešamo zdrobu. Dobljeno maso vlijemo v pekač, vendar ne spečemo. Pustimo, da se ohladi in razrežemo na kocke.
Mmmm.
HALVA (TURŠKI RECEPT)

Nega las

Še vedno srečam frizerje, ki mi na lasišče zlijejo gosto gmoto nerazredčenega šampona. In še vedno mi kdo od njih, ko bi naj samo z brisačo popivnal lase, le-te med brisačo energično zdrgne. Las in lasišče trpijo ob takih grobih postopkih.

Modrost: Znanje I

Tako kot že milijardo krat prej, tudi ko sem se jaz pojavil na naši čudoviti Zemlji, so vsi ostali planeti imeli določen položaj, ki ni nikoli isti, glede na nas, naše osončje in celotno vesolje. Nenehno se vse spreminja in prav vseh sprememb verjetno ne bomo mogli nikoli dojeti.

Moj prvi vdih se je zgodil v letu Zmaja. Čudovito. Pomladanska energija dišečih cvetlic, rožic, španskega bezga. Hvala Ti Stvarnik. Od prvega vdiha do trenutka, ki se ga prvič spomnim je preteklo kakšnih 5 let. Ko sem se zavedal sebe in svojega obstoja, sem se vneto, vztrajno in vendar zelo tiho spraševal, spraševal in spraševal:

Kdo sem pravzaprav? Kaj počnem tukaj? Glej, vdih izdih, zakaj diham? Zakaj gre? Kaj bo potem? Zakaj so oblaki in zvezde zgoraj? Moram kaj odkriti? Nekdo je »zraven« mene? Ves čas? Zakaj in kaj mi to sploh tako tiho »govori«? Ali »Ga« bom kdaj videl s temi očmi? Čutil s temi čutili?….
Vprašanja, vprašanja …… razum ne odneha ….. mati moja mila …. kako bo …???!!!

O morje, bisernica mojega srca,
zamaknjena sem v poletno mehkobo modrine
in lahkotno vstopam v vezenino tvoje ljubezni.
Sem tvoj navdih, hrepenenje in darovanje
predživljenju. V zatišju dovršenosti sem
del tvoje neskončnosti, kaplja skritih solza,
zapriseženih večnosti bivanja v tebi.

O morje, bisernica moje duše,
nadčasnost v mesečini srebrnega dneva,
kri zemlje v plenicah oceanov nihanja,
zbranost preobotavljivega miru v bolečini,
govorica vedrine in razpljusk olajšanja,
združevanje sedanjosti v naročju prvotnosti,
razpetost med prvine kristalov v rojevanju bivanja.

V naročju valovanja uporne vabljivosti
mi ohranjaš čezmernost dobrotljivosti,
navzočnost nenehnega dajanja
v prenaglašenem utripanju iker
in v nepojasnjenem večnem gibanju
mi predeš zaračarne obljube ljubezni.

Igor Kononenko

El-Ghazali (polno ime: Abu Hamid Muhammad Ibn Muhammad At-Tusi Al Ghazali) (1058-1128?) Islamski filozof, teolog in sufi.

El-Ghazali se je rodil leta 1058 v Tusu na današnjem področju Irana. Študiral je teologijo v Nishapurju. V tem času je napisal različne tekste o islamskih zakonih in teologiji, ki se še danes uporabljajo. Zatem je začel pisati religiozne razprave, ki so se uporabljale v političnih bojih tistega časa. Ko je bil star 34 je postal rektor in profesor na Univerzi Nizamiyah v Bagdadu. V tem času je napisal najpomembnejša teksta “The Intentions of the Philosophers” (Smotri filozofov) ter “The Incoherence of the Philosophers” (Protislovnost filozofov). Zapustil je položaj in se odpravil na romanja. Naslednjih deset let je preživel v Damasku, Meji, Medini in rojstnem Tusu. V tem času je napisal 40 knjig pod skupnim naslovom “Revivification of the Religious Sciences” (Oživljanje religijskih znanosti), kjer je poudaril pomen islamskih praks. Zatem se je vrnil poučevanju. Združeval je pravo, filozofijo, teologijo in sufizem. Nudil je duhovno vodstvo logikom, ter učil mistike retoriko. Umrl je po nekaterih virih leta 1111, po drugih pa leta 1128 v Bagdadu.

Prikazoval je nezmožnost miselnega razmišljanja, da bi dojel Absolut in Neskončnost, Boga. Ustvarjal je ravnotežje med religijo in logičnim mišljenjem. Poudarjal je pomembnost pristnega sufizma kot poti do doseganja absolutne resnice. Do znanja je prihajal z direktnim zaznavanjem resnice, torej intuitivno in ne razumsko. Trdil je, da poleg shranjevanja informacij in sposobnosti, da se jih reproducira, obstaja znanje, ki je višja oblika ljudskega uma. El-Ghazali je poudarjal problem pogojenosti ljudi, ki jih navade in splošno priznano »znanje« omejujejo in zavajajo. Tudi izobraženi ljudje so pogosto neumni in fanatični ravno zaradi pogojenosti. Navado je smatral za bolezen. Razlikovanje med mišljenjem (mnenjem) in znanjem se lahko hitro zamegli in izgubi. Vztraja na tem, da so izobraženi ljudje lahko, in pogosto tudi so, hkrati neumni in fanatično obsedeni. Ena najbolj osupljivih posebnosti današnjega človeka je ta, da čeprav ima že ogromno znanstvene evidence za nasprotno, še vedno zelo težko razume, da njegova prepričanja niso vedno povezana niti z njegovo inteligenco, niti s kulturo, niti z njegovimi vrednotami. Dejansko je nerazumljivo podvržen indoktrinaciji.

Miran Zupančič,
zdravilec, duhovni učitelj in jasnovidec.

Na forumu "Svet pogovorov" se je pojavila dobra in zanimiva razprava z naslovom: "Verjamete v obstoj hudiča?" Odgovori so kot vedno deljeni, eni ga zanikajo, eni priznavajo.

No pa se vprašajmo odkod prihaja vedno več zla v naš svet? Res vso to zlo izvira iz našega srca (čeprav tudi)?. Kako to, da je po letu 1998 vedno več nasilja in krutih ubojev med sorodniki; oče-sin, vnuk-ded itd? Da je vedno več ljudi duševno motenih ali bolnih? Tega vsega ne moremo pripisati "turbo" kapitalizmu v naši družbi. Že res, da je veliko socialne krivice, brezposelnosti, socialne stiske in obubožanih ljudi. Toda to ni dovoljšen argument s katerim bi si lahko pojasnili naraščanje zla, samomorov in še kaj. Generacije naših staršev in starih staršev so šle skozi mnogo hujše ekonomske in socialne stiske kot mi danes, pa kljub temu ni bilo v mirnodobskem času tovrstnega zla, ki ga danes doživljamo.

Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche

Buddha v svojih tantrah pravi: ”Od vseh buddh, kar jih je kdaj doseglo razsvetljenje, niti eden tega ni storil, ne da bi se oprl na učitelja, in od vseh tisočerih buddh, ki se bodo še prikazali v tem eonu, nihče ne bo dosegel razsvetljenja, ne da bi se oprl na učitelja.”

Veliko ljudi na Zahodu z nezaupanjem gleda na duhovne učitelje – in pri tem imajo žal vse prepogosto celo prav. Tule mi ni treba naštevati vseh strašnih in žalostnih primerov norosti, pohlepa in šarlatanstva, ki se vrstijo na Zahodu, odkar se je ta v petdesetih in šestdesetih letih odprl vzhodni modrosti. Vse velike tradicije modrosti, pa naj bo to krščanstvo, sufizem, budizem ali hinduizem, opirajo svojo moč na zvezo med učiteljem in učencem. Zato svet zdaj nujno potrebuje kar se da jasno razumevanje tega, kaj je pravzaprav pravi učitelj in kaj pravi učenec in kaj je prava resnica preobrazbe, ki poteka v predanosti učitelju, resnica tistega, čemur bi lahko rekli ‘alkimija učenstva’.

Nemara je opredelitev pravega učitelja še najbolj zadel učitelj Džamjang Khjentse. Rekel je, da je naša prava narava sicer buddha, vendar je že od nekdaj zamračena s temnim oblakom nevednosti in zmede. Ta prava narava, oziroma buddhova narava, pa se tiraniji nevednosti nikdar ni povsem vdala; nekje se vedno upira njenemu gospostvu.

Kaj , če si spal?

In kaj, če si v spanju sanjal?

In kaj, če si v spanju šel v nebesa in si utrgal nenavaden in prelep cvet?

In kaj, če si , ko si se zbudil,
imel ta cvet v rokah?

(Samuel Taylor Coleridge)


ARELENA

Počutim se osamljeno,
a vseeno vem, da z vsakim, ki bi bila,
bi čutila še vedno praznino, na mestu,
kjer se z materialnimi dobrinami,
nadomesti ne da.

Lahko bi dobila vse in vsakogar,
lahko se mi izpolni vsaka želja,
kljub temu ostanem potrta in žalostna.

Sem res tako zahtevna?

Hočem več, hočem le tebe ljubi Bog,
da si z menoj, v meni in ob meni.
Nič drugega kot le tebe hočem čutiti,
s teboj biti in govoriti.

Južnoafriški borec za pravice temnopoltih Nelson Mandela se je odločil, da se bo po svojem 86. rojstnem dnevu 18. julija v večji meri umaknil v zasebnost. Eden izmed njegovih sodelavcev je za južnoafriški časnik Saturday Star dejal, da je Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji predsednik JAR utrujen zaradi javnih nastopov. Tako naj bi zmanjšal število svojih delovnih obveznosti, kar naj bi Mandeli tudi omogočilo, da napiše svoje spomine.

Prvi temnopolti predsednik JAR, ki je v času apartheida v zaporu preživel 27 let, je trenutno na otoku Trinidad & Tobago, kjer lobira za kandidaturo svoje države za svetovno nogometno prvenstvo v letu 2010.

vir: www.dnevnik.si

Skupina nomadov se je neko noč pripravljala na spanje, ko jih je obsijala čudovita in močna svetloba. Takoj so vedeli, da jih je obiskal božji odposlanec, pravo nebeško bitje. In vedeli so, da jim bo to bitje predalo pomembno sporočilo, namenjeno prav njim. In glas jim je rekel, naj naberejo čim več kamenčkov, ki naj jih shranijo v sedelne torbe. Potem naj potujejo dalje, in naslednji večer jih bo našel vesele in našel jih bo žalostne.

Nomadi so poslušali navodila glasu nebeškega bitja in ga ubogali. Vendar pa, ko so se zjutraj odpravili na pot, so se med sabo zgovarjali o svojem razočaranju. Niso pričakovali, da jim bo božji odposlanec naložil tako poniževalno in nesmiselno delo, kot je nabiranje kamenčkov. Od njega so pričakovali vse kaj drugega, pričakovali so navodila, ki bi jim omogočala ustvariti bogastvo, zdravje in smisel življenja, želeli so pojasnilo, kako prepoznati kozmične resnice…

K naravi - Dobro za življenje

Veliko ljudi pozna ali pa je slišalo o poljedelstvu brez strupov, umetnih gnojil in škropiv, prepoznavno pod imeni: ekološko, biološko, bio, biodinamično in podobno. Malo pa je takih, ki so slišali, oz. poznajo miroljubno poljedelstvo - poljedelstvo skladno z naravo.

To poljedelstvo poteka po zakonih narave. To pomeni, da ne uporabljamo nobenih kemičnih gnojil, nobenega gnoja in gnojevke, nobenih zatiralcev plevela in uničevalcev tako imenovanih škodljivcev in z doslednim tripoljnim kolobarjenjem omogočimo zemlji zaslužen počitek. Človek se veseli počitka ali dopusta. Podobno je z zemljo, tudi ona se veseli počitka. Tako pri nas zemlja dve leti rodi, tretje leto pa počiva. Večletne izkušnje so pokazale, da si zemlja v tem letu, ko počiva, nabere dovolj moči iz vesolja, da naslednji dve leti bogato in naravno obrodi. Za setev uporabljamo le lastna semena starih sort, ki niso gensko spremenjena.

Že samo ime miroljubno poljedelstvo pove, da si prizadevamo za mir z vsemi življenjskimi oblikami. Zavedamo se, da je življenjska stvariteljska moč v mineralih, zemlji, rastlinah, živalih in ljudeh, ter da so vse te oblike življenja med sabo povezane. Z vsem tvorijo enost. Tako npr. zemlja čuti, če živali ali rastline trpijo in obratno.

Evropska služba za izbor kadrov (EPSO) je danes objavila štiri nove razpise za zapolnitev 160 delovnih mest v evropskih institucijah. Poleg že minulega razpisa za vodje jezikovnih oddelkov gre za prvi natečaj za srednjo raven uradnikov v okviru tekoče širitve, namenjen pa je predvsem univerzitetno izobraženim osebam s strokovnimi izkušnjami. Prvič v praksi izvajanja natečajev bodo uporabljeni ocenjevalni centri, ki bodo izbirnim odborom pomagali ovrednotiti vodstvene sposobnosti kandidatov, poleg ocene njihovega specialističnega znanja in poznavanja institucij EU, so sporočili iz EPSO.

Tokratni natečaji pokrivajo pet specialističnih področij: pravo, ekonomijo/statistiko, revizijo/finance, evropsko javno upravo ter informiranje/odnose z javnostmi. Kandidati bodo morali imeti vsaj deset let strokovnih izkušenj, vključno s tri- do petletnimi izkušnjami na področju vodenja, odvisno od ravni natečaja.

Za razpisana delovna mesta se lahko do 1. junija letos prijavijo samo državljani novih članic Evropske unije, natečaj pa pokriva dve ravni: A5/A4 (oziroma A*9 glede na novo klasifikacijo, ki stopa v veljavo s 1. majem) ter A3 (A*12 po novi klasifikaciji). Večinoma za države ni določenih kvot, razen za področje informiranja/odnosov z javnostmi, kjer narava dela na vsaki ravni zahteva enega uradnika iz vsake države članice.

Kandidati se na natečaj lahko prijavijo prek interneta (http://europa.eu.int/epso) in bodo po izteku razpisa opravljali predizbirne teste, sestavljene iz vprašanj, pri katerih je izmed več ponujenih odgovorov treba izbrati pravega. Tisti, ki bodo na testih dosegli največ točk, bodo povabljeni, naj dopolnijo svojo prijavo in se pripravijo na ustno preverjanje.

Ustna preverjanja bodo potekala v Bruslju, vanje pa bodo vključeni že omenjeni ocenjevalni centri ter pogovor z izbirnim odborom. V ocenjevalnem centru bodo kandidati lahko pokazali svoje sposobnosti, med zahtevanimi opravki pa bodo lahko pisne naloge, prikaz vodstvenih sposobnosti in opravili pogovor z ocenjevalci.

Naslednji razpisi za to raven uradnikov bodo predvidoma objavljeni v drugi polovici letošnjega leta, predvsem za mesta v Evropski komisiji, še sporoča EPSO.

Velja omeniti, da se je na že začetem izbirnem postopku za administratorje najnižjega ranga A8 skozi prvega od treh krogov uspešno prebilo 114 Slovencev od 397, ki so predizbirni test opravljali, ali 28,7 odstotka kandidatov. Za slovenske uradnike je na voljo 65 mest. Minuli teden pa je Evropska komisija objavila še razpis za direktorske položaje v Evropski komisiji. Gre za položaje na dveh najvišjih ravneh - A1 in A2 -, tudi ta razpis pa je, skladno z načrtom zapolnjevanja delovnih mest v institucijah Evropske unije z državljani iz desetih prihodnjih novih članic, namenjen zgolj kandidatom iz deseterice.

vir: www.ljnovice.com

UVOD

Ta zgodba NI izmišljena in moje skromno mnenje je, da zadeva nas vse.

Aktivni, srečni, odgovorni in zares izpolnjeni posamezniki pravijo, da nihče med nami ni čisto sam in da je trajna sreča na dosegu roke, da se jo da doseči.
Pravijo, da je v vsakem izmed nas potencial, ki samo čaka, da ga uporabimo.

Če pozorno pogledamo v svoje srce, okoli sebe in pomislimo na kolege in kolegice v službi, na prijatelje in prijateljice, starše ter otroke, kaj vidimo?
Srečo? Spontanost? Izpolnjenost? SREČO?
Ne povsem.

Kako to? Kaj nas ljudi dejansko ovira in vleče nazaj v naših življenjih?

V tem članku bom vam poskusil predstaviti svoje poglede na srečo in na tisto, zaradi česar je naš planet ne ravno prijazno mesto za bivanje...
Hvala vam za vaš čas. :)

Kdo prepoznal bo moj obraz veselja,
dušo iz daljave, ki ne ve od kod prihaja,
razsuto v plaz drobcev, nepoznanih simetrij,
ki vstopajo v vodnjak ljubezni čez ostrine časa

Kdo kresnice hrepenenja v meni bo prižgal,
kdo použil bo srčno strast gorečo,
iz globine duše žametno čarno snov kipečo,
kdo pogasil bo žerjavico obrobljeno s plameni.

Kdo ugasnil bo ognje spočetega nemira,
kdo objemal me bo pod krivinami noči,
s srčnim nasmehom zrl mi v obraz,
ko v dvomih spraševala bom srce:

Od kod pada vame in se vrašča v moje želje,
odkod veselje moje in ta novi čas poznanj,
kdo v predivih svojih sanj prede niti svoje,
prihaja neslišno in se tih pogreza vame.

...o0o...