Ko se Spoznanje mojstra izgubi,
ga Znanje religij nadomesti
in Izkustva srca nikjer več ni.

stojči Stojan Svet

Pri Cankarjevi založbi izšel ponatis velike uspešnice Narava ima vselej prav

Za delo Narava ima vselej prav Mauricea Messegueja to vsekakor ne velja, saj so pri založbi to knjigo nasvetov, kako pripraviti jedi, pijače in domača zdravila iz rastlin na poljih, vrtovih in gozdovih in tako poskrbeti za izboljšanje zdravja, po treh desetletjih ponatisnili prav na željo bralcev. Zaradi zdravilca Messegueja so se bolje počutili tudi Winston Churchill, papež in člani angleške kraljevske družine.

Maurice Messegue je s svojo knjigo, v kateri je strnil bistvo zdravega življenja, spojenega z naravo, nadaljeval družinsko tradicijo. Avtor v veliki uspešnici Narava ima vselej prav zagovarja miselnost, da je vse v naravi urejeno in smiselno in da človek s svojimi neodgovornimi posegi v naravo podira ta red, kar se mu prej ali slej maščuje. Bralca spodbuja, da začne iskati vire svoje moči v naravi, zaveda pa se, da razvitih hudih bolezni ne more pozdraviti le s čaji in naravnimi zdravilnimi postopki, lahko pa jih blaži.Messegueja ljudje poznajo kot človeka s košarico in nožkom, ki živi v sožitju z naravo, kar odslikavajo tudi njegovi recepti za pripravo ocvrtega bezgovega cvetja, rdečega zelja z jabolki, čebulnega kolača, marmelade iz mošta ali namaza iz vijolic. Kot je na novinarski konferenci dejala urednica Mirjam Beranek, je avtor iz rojstnega mesteca Fleurance na jugu Francije, katerega župan je bil, naredil pravo romarsko središče. Z odločilnimi posegi je dosegel, da so kmetijci, sadjarji in živinorejci začeli proizvajati le naravne proizvode, brez vsakršnih kemičnih in umetnih dodatkov. V Fleurance se od takrat zgrinjajo množice ljudi, ki naravne izdelke kupujejo le pri tamkajšnjih mesarjih, branjevcih in trgovcih.

več: www.dnevnik.si

Tam daleč, nekje, kjer sem doma
meglice šepečejo moje Ime
tam nekje na koncu srebrne mavrice
rože ovijajo moje roke
tam daleč, nekje
sem pustila srce...

Zemlja, ti lepi, nori planet,
tako mila si in vendar tako nesrečna.
Prišla sem se učit in na pomoč
a sem tudi jaz zaspala...

V Duši čutim hrepenenje,
ko zrem v zveznato nebo,
nekje daleč, o, moji zvezdni bratje in sestrice
ali slišite moj klic ?
Ali slišite jok mojega srca?
tih šepet in prošnjo,
ki doni globoko v vesolje?

Prevedel:
dr. France Susman

Kopenske mine. Tako zahrbtno in brutalno, tako grozno in podlo - ni besed, ki bi opisale zlobo tovrstnega orožja. Veselo greš po soncu na sprehod, ptice pevajo, nebo je modro in čutiš tisti mir - in kar naenkrat, ne da bi niti slutil, si pohabljen za celo življenje. Proti temu ne moreš narediti ničesar, ne moreš se bojevati proti, ne moreš ga spraviti s sveta, ne pobrati, lahko se samo ob tem spotakneš in umreš ali pa si grozno ranjen. Dobesedno te raztrga v kose. Videla sem take otroke, tako grozno zdelane, grozne v njihovi bolečini in v njihovi borbi za življenje. Z mnogimi sem govorila. Še bolj grozen kot so rane in izmaličenosti pa je bil pogled v njihove oči. Ne morem ga pozabiti. Oči, ki so me gledale in me spraševale: "Zakaj?"

Zakaj? Kaj sem mogla reči? Držala sem eno roko, poljubila čelo, podarila rožo, objemala sem, smehljala sem se med solzami - toda kaj bile mogla reči? Kaj naj bi odgovorila temu pretresljivemu "zakaj"?! Tisti zakaj, ki je prihajal iz duše?

Veste kaj sem videvala v pogledu teh otrok? Popolno izgubo vsakega zaupanja. Zaupanja v ljudi, v svet, v bodočnost, vase. Psihologija tu ne more pomagati. Psihološka pomoč je gotovo potrebna - toda kar je veliko bolj važno, je, da ti grozni aparati izginejo - in tu ne govorim samo o dejanskih kopnih minah, ki so širom sveta v milijonih vede in hote posejane proti otrokom. Govorim tudi o kopnih minah v srcu ljudi, ki dopuščajo take mine. Ki jih fabricirajo in prodajajo. Kako mrtvi morajo biti tisti ljudje, ki izkopljejo luknjo in tam vsejejo to smrt in jo pokrijejo z zemljo. Kaj nam je zemlja storila, da izrabljamo njen prah, ki naj pokriva naše zločine? Ali se ne bi morala dvigniti, se ne bi morala tresti, ne bi morala jokati v poplavah?

pod koraki
votlo zvenijo
skalnata tla.

Pravijo ti: misli na to,
da je zemlja boben.

Skrbno moramo paziti na svoje korake,
da ostanemo v ritmu.

Joseph Bruchac

V teh strnjenih vrsticah je sporočilo vsega indijanskega razumevanja in celostnega odnosa do narave. Vpričo današnjega grozečega uničevanja okolja je indijanska pot tudi za nas globok opomin in svarilo.

Prijateljstvo z zemljo
Pot Indijancev
Kathe Recheis in Georg Bydlinski
poslovenil Ivan Sernec

Mali, saj v bistvu veš vse kar ti bom sedaj napisala. Ampak vseeno... Za vse hvala, za vso energijo, ki si jo izmenjujeva in za vse kar si mi dal in kar si sprejel.

SIN moj! Moj dragi SIN!

Kako dolgo že čakam. Kar naprej čakam.
V minuti leta, v trenutku veka -
čakam.

Vse sem ti dal. Zemlja vsa je tvoja.
Svoboden si v vsem. Svojo si utiraš pot.
Samo to te prosim, SIN moj, moj dragi SIN,
BODI SREČEN! Prosim.

Ti Me ne vidiš.
Ti Me ne slišiš.
Razum ti begajo dvomi in žalost.
Odhajaš. Kam vendar?
Trudiš se. Za kaj vendar?

Priklanjaš se nekomu.
Iztegujem roke k tebi.
SIN moj, dragi SIN,
prosim, BODI SREČEN.

(vprašanja postavljala Breda Podbrežnik Vukmir, odgovarjala Mateja Keber - prispevek objavljen v reviji Aura in Domžalskih novicah)

Vsaka generacija meni, da je mladi rod bolj težaven, drugačen, zagotovo v slabšem smislu, kot je bil rod poprej.

Kot otroci in mladostniki smo to veliko poslušali. Naši starši so kot otroci preživljali vojno in povojno obdobje, občutili tudi pomanjkanje ali kakšne druge stiske in negotovosti. Naša generacija tega ne pozna. Pa vendar - kolikokrat smo poslušali zgodbe o nekdanjih časih in revščini, trdem delu in namenu dvigniti se iz tega trdega vsakdanjika. Nam ni ničesar manjkalo. Tudi generacijam za nami ne. Poleg tega smo prešli iz avtoritarne vzgoje v permisivno. Skoraj bi lahko rekli, da gre za otrokokracijo - vse za dobro otroka torej, vse naj bo podrejeno njegovi volji, razvoju… Pa vendar se nekje nekaj zatika! Kaj nam manjka? Časa? Ljubezni? Spoznanj?

Mateja Keber ima na vse to svoj pogled. Je učiteljica matematike in že 17 let spoznava otroke in njihove posebnosti, ne samo učne, pač pa tudi osebnostne. Poleg matematike je njeno zanimanje osredotočeno na osebnostni razvoj. Verjame, da nas življenje podpira. Čuti nove energije. Spoznava. Razume, kaj te energije prinašajo. Tudi te, indigo otroke.

Ko sem bila mala deklica, sem vprašala deda,
kaj je naredil rdeči človek,
v očeh belega človeka tako osovražen.
Odgovoril mi je, da je bil
v vseh stvareh nerazvit:
hranil se je z bizonom,
ni ga ustrelil iz zabave.
Ravnal se je po soncu,
ni se oziral po uri.
Za bogatega je imel vsakogar,
ki je veliko dal,
ne tega, ki je veliko imel.
Prepričan je bil, da so bili starejši ljudje modri,
ne pa nekoristni in slabotni.
Celo možje so nosili okrašene dolge lase,
namesto kratkih, kot fini gospodje.
Rdeči človek je zadrževal napredek,
je rekel moj ded.
Nujno je bilo, rdečega človeka ubiti,
preživele prevzgojiti
v državnih rezervatih.
Končno
nima rdeči človek tu kaj iskati.
Saj vendar vsi vemo, da je Ameriko odkril Kolumb.
Mar ne, ljubica?

REPORTAŽA: Dan odprtih vrat na Naravovarstveni kmetiji Planinca

Z družino smo imeli v soboto, dne 15.maja 2004 lep izlet v prelepi kraj, kjer stoji kmetija Planinca. Nahaja se v vasi Kalobje, na pobočju ki gleda proti jugozahodu. Kmetija ima lepo sončno lego v mirnem, čudovitem slovenskem hribovskem podeželskem okolju. Presenečen sem bil, kako drugačna je tam pokrajina od npr. Šaleške doline, kjer smo mi doma. Zbralo se je precej ljudi, po moje cca 100 ljudi, bil je tudi župan občine Šentjur in še nekaj bolj znanih ljudi, npr g. Ivan Mešiček, prevajalec knjig o Anastazij ter Stane Vavpotič, borec za svobodo živali in vztrajen upornik proti njihovemu ubijanju.

Prvi del prireditve je vodila gospa Lojzka, ki je s svojim prijaznim, pomirjujočim in vere polnim glasom dala poseben pečat ljubezni temu popoldnevu.Nastopali so tudi otroci s te kmetije in dva plesalca, ves kulturni program pa je ponazarjal miroljubno usmeritev prebivalcev te domačije. Zares lepo!

PARTNERSKI ODNOSI: ZAVESTNA ODLOČITEV
Od romantične do zrele ljubezni

Andrej Trampuž, univ. dipl. psiholog

Ste se kdaj počutili, kot da ste v svoji partnerski zvezi zašli v slepo ulico? Ste se vprašali, ali ste v resnici izbrali pravega partnerja? Ste sanjali o ljubezni in sreči, nato pa padli na trdna tla?

"Partnerska zveza je osebnostno in duhovno popotovanje, ki se začne z vznemirljivo privlačnostjo, vodi skozi trnovo pot odkrivanja samega sebe in partnerja ter se končuje v tesni, ljubeči in trajni zvezi. Ali bomo prišli do konca poti ali omagali kje na sredi, ni odvisno od tega, koliko sreče bomo imeli pri izbiri pravega partnerja, pač pa od naše pripravljenosti za odkrivanje skritih kotičkov svoje lastne osebnosti." (iz knjige Najina ljubezen, avtor Harville Hendrix, začetnik terapevtske šole za partnerske odnose Imago)

Sedim na obcestnem braniku,
na medbrežju ob morju.
Za menoj cesta.
Avtomobili drve mimo.
Noč je počasnejša
od hitenja mimoidočih.

Mrak je omahnil v dremež noči.
Dolgo sem sedela na obali,
da bi videla svoj sanjski otok.

Poslušala sem pljuskanje valov
in se spopadala z mislijo,
ki zahteva, da ji verjamem.

Noč ni nobena ovira za molk srca.
Skrivanje po labirintih navznoter,
iskanje upov po majhnih prostorih
je opravilo poletne noči.
Od nekdaj se morje zajeda vanje
z glasom pohotnih siren.

Če je Bog sonce,
je hudič tema.
Tvoje sonce
in tvoja tema,
pa vedno in zgolj,
le tvoja izbira.
Sonce je tvoja
iskrenost, odprtost,
tema pa tvoja,
lažnivost, zavrtost.


stojči Stojan Svet

Veruj vase in v svojo sposobnost, da lahko z mojo pomočjo narediš vse. Tedaj se bo vse, česar se boš lotil, izpolnilo v resnični popolnosti in z resničnim veseljem.

Življenje imaš, da lahko uživaš, zakaj bi se torej vlekel skozenj, kot da nosiš težko breme, ki te vleče k tlom! Mogoče imaš velike odgovornosti, vendar se ti ni treba upogniti pod njimi. Ko si pozitivno naravnan nanje, jih lahko sprejemaš z vsem srcem, z vedenjem, da ti jih ni treba nositi samemu. Kajti jaz sem tu in vse lahko deliš z mano. Nikoli nisi sam. Prej ko to spoznaš in sprejmeš, prej se bo spremenila tvoja naravnanost do vsega, česar se lotevaš, prej se boš zmogel prilagoditi situaciji, v kateri si in uživati v vsem, kar počneš.

(Eileen Caddy)

So stari ljudje, ki so zakrknjeni od egoizma in ki svojo okolico dobesedno tiranizirajo. So stari ljudje, ki so zaradi telesnega in duševnega propadanja postali težko breme; tem moramo pomagati nositi njihovo breme z veliko ljubezni in potrpljenja.

V številnih starih ljudeh pa dremljejo zakladi. Le znati jih moraš odkriti. Vzemi si čas za stare ljudi! Vse preveč se govori o njih, o njihovi pokojnini, o njihovem stanovanju, o njihovih malih in velikih težavah, premalo pa se govori z njimi. Pogovarjaj se kdaj z njimi. Predvsem prisluhni takšnim starim ljudem, ki jih še ni načel nečloveški življenjski slog velemesta, ljudem s podeželja. Strmel boš nad njihovo življenjsko modrostjo, njihovim humorjem, filozofijo, spokojnostjo, gotovostjo, nad mirom njihovega srca.

Tri plemenite »cvetlice«: skromnost, hvaležnost in preprostost, so lastnosti, ki jim vsekakor posvečamo premalo pozornosti.

Z jezo in sovraštvom spodbujamo jezo in sovraštvo. In takšen začaran krog je treba nujno pretrgati, če želimo mir in dejanja, ki izvirajo iz miru in ljubezni. Čas bi že bil, da bi vadili tiste reči, ki krepijo zavestnost, razumevanje, mir in ljubezen. Ko bomo vadili na teh rečeh, se bo jeza, sovraštvo in dejanja, ki izvirajo iz jeze ter sovraštva, samodejno in povsem naravno zmanjševala.

Prav vsak dan gledamo in poslušamo razna sporočila groze današnjega sveta. Če smo si na tekočem s tem, smo mnenja, da smo osveščeni z vsem, kar je pomembno, z vsem kar bi morala odrasla oseba znati. A vsa groza izhaja iz nenadzorovanega sovraštva in ker tega ne razumete, so vsa sporočila, ki jih zaznavate, le dodatna spodbuda za krepitev groze, dejanj sovraštva. Ko se zavedate teh grozljivih dejanj, se znotraj vas pojavi nezadovoljstvo, zavračanje in obsojanje, zato s takim razpoloženjem dodatno spodbujate sovraštvo, se pravi dela in dejanja, ki jih sami obsojate. Z ognjem se ognja ne da pogasiti.

Modrost: Družina, starši, predniki, učitelji, nadrejeni, mentorji

Življenjsko področje energije elementa Les 3, smer neba vzhod

Kako bi označili vaš odnos s starši?
Ali imate bogat odnos z učiteljem, mentorjem ali staršem za katerega sodite, da tvori pomemben del vašega življenja? Tudi če je vaš prednik že preminil, ali vas spremlja tudi v vašem spominu v vsakdanjem življenju?

Vsa zgornja vprašanja se nanašajo na področje življenja, ki se v Feng Shui imenuje Grom. Tu je prisotna energija elementa Les 3 in energetsko področje, ki obravnava vašo skrb in spoštovanje za starše, prednike, učitelje ali tiste v nadrejenem položaju.

Če je odgovor na zgornja vprašanja približno takšen:
Z mojimi starši se zelo dobro razumem. Imam poseben odnos z enim od svojih starih staršev. Moj direktor/nadrejeni je dober vodja. Imam veliko učiteljev, profesorjev, ki jih zelo spoštujem. Za vse, kar so mi dali, sem zelo hvaležen/a. Svoje prednike globoko spoštujem.

Potem je to energetsko področje za vas v redu. V tem primeru Feng Shui intervencija ni potrebna. Potrebujete samo energijo, da vzdržujete že tako dobre odnose, to pa očitno obvladate.

Izpiski iz knjige razsvetljenega mojstra:
Eckhart Tolle: The power of Now (Moč sedanjega trenutka)

Igor Kononenko

Čas in Sedanji trenutek, Sprejemanje

"Pritoževanje je vedno nesprejemanje tega, kar je."

"Vera v bodoči raj ustvarja sedanji pekel."

"Zapusti situacijo, spremeni jo ali pa jo sprejmi; vse ostalo je norost."

"Negativnost in trpljenje izvirata iz časa."

"Ne moreš biti svoboden v bodočnosti. Sedanjost je ključ do svobode, torej si lahko svoboden samo zdaj."

"Ne moreš biti hkrati nesrečen in popolnoma prisoten v sedanjem trenutku."

"Stres je povzročen z 'biti tukaj, a želeti biti tam'."

"Karkoli si, bodi popolnoma."

"Vsak trenutek umri za preteklost."

"Večina ljudi celo življenje čaka, da bi začeli živeti."

Ljubezen je zlati most, ki povezuje srca vseh ljudi.
Ta most je čista pot srca, ki vodi te k mavrici, kjer si doma.
Ko na tem mostu boš srečal srce, Ljubezen dobila bo tvoje ime.

Pridi na zlati most srca,
tu je večnost, resnica sveta,
stopi na pot, ki vodi domov
pot rešitve vseh dvomov, strahov.

Na tem mostu nikoli ne boš sam
na tem mostu te bo vedno nekdo čakal
le tu se lahko srečava
in
le tu lahko srečaš SEBE...


ARELENA

Veliko ljudi govori o preteklosti.
In ja, bili so veliki časi,
ampak preteklost ni bila boljša od sedanjosti.

Moramo videti, kakšno srečo imamo,
da smo tu, da imamo odprte oči in vidimo,
kaj se dogaja sedaj, ker je to neverjetno zanimivo.

Pridi iz preprostega mesta svojega življenja.
Ko prepoznaš to stvar, ki je znotraj tebe,
ki ti je naredila svetišče znotraj tebe,
potem lahko začenjaš razumevati vrednost biti človeško bitje.
Svetišče je srce vsakega človeka in obstaja znotraj tebe.
Ne prebarvaj ga rdeče, niti zeleno, ne prilepi spomenika nanj.
Ni vredno tega.
Pomembno je biti živ in to prepoznati.

Slika tedna

Slovenski maturantje z največjo četvorko do izboljšanja svetovnega rekorda

Slovenski maturantje bodo v petek poskušali izboljšati lanskoletni svetovni rekord v sinhronem plesanju in poskusili zaplesati največjo četvorko na svetu. Organizatorji prireditve Maturantska parada 2004 pričakujejo več kot 15.000 plesalk in plesalcev, ki bodo zaplesali na ulicah 17 slovenskih in dveh zamejskih mest (Trsta in Pulja), je na današnji novinarski konferenci napovedal idejni vodja projekta Tomaž Ambrož. Maturantska parada je sicer po besedah ljubljanskega podžupana Slavka Slaka svojevrstna prireditev, ki prerašča v veliko znamenitost Ljubljane, Slovenije in tudi širše.

Letošnja Maturantska parada bo potekala v petek, ko bo točno opoldne Val 202 oddajal Straussovo četvorko. Maturantje bodo hkrati zaplesali po ulicah Ljubljane, Maribora, Murske Sobote, Celja, Ptuja, Velenja, Slovenj Gradca, Trbovelj, Kočevja, Novega mesta, Brežic, Kopra, Sežane, Postojne, Nove Gorice, Kranja, Škofje Loke ter Trsta in Pulja. V parado sta se torej letos vključili še dve slovenski mesti (Kočevje in Brežice) in dve zamejski mesti, koprska in izolska prireditev pa sta se združili v eno.

je več kot računalnik,
ki ga je treba krmiti.
Najpomembnejše, česar se človek
mora naučiti v svojem življenju, je

ljubezen.

Ljubezen do narave.
Ljubezen do ljudi.
Ljubezen do vsega slabotnega.
Ljubezen do skrivnosti.

Samo v ljubezni človek lahko postane človek.

Kdaj bomo spet slišali
mlade ljudi
prepevati po ulicah,
ker se veselijo
življenja?


Phil Bosmans
Reci življenju DA