Piše:
duhovni učitelj, zdravilec in jasnovidec
Miran Zupančič

Molitev osvoboditve

Ta molitev se uporablja, kadar čutite da niste od nekoga ali nečesa svobodni, ko se bojite, ko vas je strah, ko čutite v sebi tesnobo, ko ne morete ne meditirati niti moliti. Takrat storite naslednje:

Kot prvo sprejmite sebe take kot ste, še posebej svoje negativnosti: "Da v Tvoji volji se sprejemam Gospod moj".

Sedaj vstopite v božansko voljo, kopajte se v njej v božanski svetlobi: "Kristus vstopam v Tvojo voljo, v Tvojo ljubezen, sigurnost in večnost, položi svoje nevidne roke na vsako rano mojega srca, ki me muči vse od mojega otroštva pa do tega trenutka mojega življenja". Zaprosite Ga, da v vas ozdravi vse medsebojne človeške odnose: z materjo, očetom, bratom, sestro, otroci, ženo, možem itd.

Sprejmite in razumite, da je Kristus Gospod na duhovnem področju vašega življenja, da je to najmočnejša sila kozmosa, da je vse odvisno od Njega. Verjeti morate, da Bog ljubezen.

"Naj mi bo po Tvoji volji,
kljub vsemu, Ti me ljubiš.
Oproščam vsem, ki so me prizadeli,
priznam tudi svoje napake."

Zaprosite Kristusa (graditelja nove duše v nas), naj sedaj vstopi v vaše življenje in razprši vso zlo v vas, vaših doživetjih, vaših grenkih mučnih spominih.

Oprostiti Bogu in sebi

Kaj pomeni oprostiti Bogu? Prvo moramo sprejeti obstoj Boga, kar je odločilnega pomena. Naj vas spomnim na besede švicarskega zdravnika - psihiatra C.G.Junga: "Mi, zahodnjaki, bolehamo zaradi Boga. Odrekamo se mu, čeprav ne zanikamo njegovega obstoja. Ne želimo si ga. In prav to je vzrok naše bolezni." Ko so ga v nekem intervjuju na televiziji vprašali, če verjame v Boga, je odgovoril: "Ne, jaz vem, da je!"

Moje mišljenje je, da je ateist človek, ki še ni srečal Boga. Tudi sam sem bil v preteklosti ateist, dokler me Bog ni sam poiskal. To je bilo srečanje, ki ga nisem pričakoval in mi je v temelju spremenilo življenje. To je izkušnja, ki me je peljala do spoznanja in vedenja, do sprejemanja učenja iz prve roke. "Ne moremo dalje, če ne vemo več, kam gremo." (Goethe).

Ibn al Arabi natančno opisuje odnos med enostjo in različnostjo, med Bogom in človekom, ko pravi: "To, kar imenujemo "nebožje" ali "svet", je v razmerju do Boga kot telesna pojava njegove sence. Je božja senca in ta je natančna vez obstoja na svetu. Senca nedvomno obstoja kot zaznava čutil, vendar samo, če je nekdo tu, ki to senco predstavlja. Če bi sprejel, da ne bi bilo nikogar, ki to senco predstavlja, potem senca ne bi bila s čutnimi organi mišljenja. Bolje povedano: senca je potencialno v samem bitju telesne pojave, na katero se nanaša." Človek je torej božja senca.

Kadar koli imate kaj proti drugemu, mu takoj oprostite! Zakaj? Bog - Kristus (Kristus je živa slika Boga-Očeta) je ljubezen in če ne oprostimo drugemu, si v trenutku sami zapiramo vrata ljubezni in tako nastane med nami in Njim nevidni zid.

Nekega dne pride ortodoksni pravoverni vernik do sv. apostola Janeza in mu ves goreč pravi: "Sv. Janez jaz neizmerno ljubim Boga." Jasnovidni sv. Janez pa mu odgovori: "Človek božji, le kako moreš ljubiti Boga, ki je duh in ga ne vidiš, a ne ljubiš brata-sestro, ki ju vidiš!?"

Toda oprostiti moraš tudi Bogu! Kaj pomeni oprostiti Bogu? To pomeni ne se upirati - ugovarjati situacijam v življenju ("Pa zakaj ravno meni?"). Napr.: prideš domov malce pozno in tvoja žena začne vpiti na tebe; kaj boš storil? Ji eno primazal, da bo mir v hiši? Ne bo ga, kajti spustil si se na isto vibracijo in lekcije nisi razumel, kajti uporabil si svojo voljo. Ne, v mislih izgovori (ne na glas v tem primeru): "Hvala ti, Bog, ker moja žena tako nesramno in grdo vpije name ter me tako zmerja, blagoslavljam jo." Če se vam kar koli neljubega zgodi, ne recite takoj: "Pa zakaj ravno meni in sedaj?" Ne, recite: "Hvala Bog, nekaj lepšega pripravljaš zame, sprejemam to." Naredite to in preko tega boste videli čudeže, ki se vam bodo začeli dogajati.

Tako menjate sebe in ves svet in zlo ne more vstopati skozi vas v svet in ga uničevati! Kamor koli greste, samo blagoslavljajte ljudi. Recimo, da greste v banko, na občino, na poslovni obisk, na sodišče, na obiske - kamor pridete, v tišini izrecite: "Blagoslavljam te prostore, ljudi, naj se na vse tukaj izliva božanska ljubezen in mir." En dan si vzemite čas samo za blagoslavljanje ljudi in prostorov poslovnih partnerjev, strank, dolžnikov, sorodstva in videli boste čudeže ljubezni, naredite to.

Oprostiti Bogu pomeni, da sprejmete sebe, vse tisto kar najraje ne bi imeli. Recimo, da ste star, ne več mlad, da nimate lepega glasu, lepih las, ust, postave, da ste ženska, ne pa moški, da ste moški, ne pa ženska, da vas ni nihče vprašal preden ste prišli v ta svet, kaj in kakšni želite biti. Mogoče vam ne odgovarja, da ste Slovenec, mislite si, da se je mogoče Bog zmotil in mislil narediti Kitajca, a je naredil vas, konkretno take-ga, kot ste. Sprejmite se, kajti nihče na svetu v tem trenutku ne more biti tak kot ste konkretno vi.

Kaj pomeni oprostiti sebi?

Oprostiti sebi pomeni vzljubiti se, se imeti ponovno rad. Vedite, da se nimate radi, to je naš in vaš življenjski problem. Nihče se ne ljubi, tega se moramo zavedati in se naučiti ljubiti sebe. Ne obstaja lepotica - lepotec na tem svetu, lep človek, ki bi se ljubil/a! Zakaj? Vsi želimo biti ali postati nekdo drug. Nihče se ne sprejema takega, kot je. Skrivamo se pod maskami, samo, da ne bi bili tega, kar v resnici smo. Nič ni hujšega, kot biti to, kar smo. Vidite to so naše misli.

Toda Bog nas je naredil take, kot smo. Oprostiti si pomeni sprejeti se, to ni narcizem. Mi sami sebe varamo, da nimamo lepega glasu, las, oči, da nimamo to ali ono. Sprejeti se pomeni - postati lep. Zakaj so vsi otroci lepi? Zato, ker so to, kar so. Odrasel človek pa se skriva. Pazi kako govori, jé, kakšne geste bo naredil, pazi na to in ono… Ob tem se vedno bolj izgublja in ni več to kar je. Nikoli niste taki, kakršne vas je Bog ustvaril. Pazite - ustvarjeni smo po božanski podobi, njegovemu umu in kot taki smo original, ne pa kloniran posnetek originala. Vse, kar imamo, je božji dar, zato le takrat, ko se sprejmete, le takrat ljubite Boga.

Mnogi se sprašujejo kaj je to egoizem? Egoizem je lastno ne-sprejemanje sebe, egoizem je manipulacija, samozloraba. Egoizem je, da želite biti taki, kakršni v resnici niste! Ljubiti sebe je pogoj, da lahko ljubiš drugo osebo in s tem Boga. Večina ljudi v večini primerov drugih ne morejo ljubiti samo zato, ker pri drugih iščejo ljubezen, svojo drugo izgubljeno polovico sebe. In tako v odnosu grobo protestiramo. To pa je v resnici samo zato, ker jim v večini primerov ne dovolimo, da bi nas ljubili.

Za svete ljudi (moške in ženske)se govori, da so bili istočasno moški in ženske - celoviti ljudje. Stanje svetnika je stanje malega otroka. To je mišljeno v duhovnem smislu popolne predanosti. Vsakdo izmed nas je lahko celovit, če sprejme ljubezen božjo. Sv. Janez pravi: "Mi ljubimo brate (verjetno je s tem misli tudi ženske) zato, ker nas je Bog ljubil!" Vidite, samo takrat, ko jaz občutim, da me Bog ljubi, takrat lahko ljubim druge, sicer ne. Če niste v stiku z božansko ljubeznijo, boste vedno in povsod iskali ljubezen od drugih, da vas ljubijo in tako bo vaš redni spremljevalec razočaranje. Vsakdo med nami je v srcu ranljiv, vsi nosimo rane srca, da, vsi smo bolniki, siromaki in prosilci ljubezni, v krizi - puščavi duše in nenehno v pričakovanju, da bi bili ljubljeni. Ljubezen je Bog in zato je edina realnost v našem življenju vse ostalo je iluzija in niti ne obstoja.

Pravite, da druge ljubite?

Recimo: mati pravi, da ljubi (ne vsaka, da ne bo nesporazuma) svojega otroka. Močno si želi, da bi šel njen otrok študirat medicino. Toda otrok se temu upre in njeno željo zavrne, ker želi postati električar. To je tipičen primer, kako mati v resnici ljubi svojo kariero, da bi lahko sosedi in ostalim govorila: "Moj otrok študira medicino, zdravnik bo, univerzitetni profesor," itd. Toda Bog temu pravi ne! Vidite, to je znak, da mati svojega otroka ljubi na sebičen način, ki ni v skladu z božansko voljo. Morda rabimo ta trenutek na tem našem planetu bolj elektrikarja kot pa zdravnika. V resnici otrok ne pripada ne očetu in ne materi, dan nam je za en čas in je sam svoj! Otrok nam je dan samo na posodo in v odgovorno varstvo od Boga. In ko otrok v svojem času želi oditi, ga moramo z vso ljubeznijo pustiti. Vsakdo je svoboden, kajti ko pridemo v ta svet, ne pripadamo svojim staršem. Z njim smo biološko vezani po naši karmi prednikov, v duhovnem smislu pa mi z njimi nimamo nič. Srečni so(smo) ko se jim rodimo in hvaležni, da s(m)o lahko uživali skupaj v obdobju našega skupnega bivanja.

Naši pravi starši so v duhovnem svetu. To je duhovni zakon svobodne volje, ki nastopi, ko dopolnimo 21 let. Takrat dobimo svobodno voljo od Boga in smo za vsako dejanje odgovorni sami, prej ne. Od tu naprej smo starši in otroci prijatelji in vloge morajo pametno počasi izginiti iz našega miselnega vzorca. Na tak način postanemo s našimi otroci veliki prijatelji in tako nastopi v naših odnosih medsebojno spoštovanje ter zrela ljubezen. Ko smo v komunikaciji s Stvarnikom, smo popolnoma samostojna bitja, svoji. Zato nikoli ne imitirajmo drugega, saj bi s tem ubijali sebe. Kaj nam bodo na svetu dvojniki? Zato je v času svojega predsedovanja bivši predsednik ZDA Bill Clinton prepovedal kloniranje človeka. Mi potrebujemo originale. Najbolj dolgočasni ljudje so tisti ljudje, ki imitirajo druge.

Biti to, kar si, pomeni biti v komunikaciji z Bogom, našo najvišjo Inteligenco. To pomeni biti svoboden in kot taki lahko drugim damo svobodo. Ko pa se vežemo z ljudmi, se prisesamo nanje, takrat izgubimo lastno svobodo, vse zasužnjimo in postanemo sužnji tudi sami. Ko pa se vežemo z Bogom, lahko vsakogar spustimo in vsakogar sprejmemo. Brez kakršnekoli bojazni za sebe. To je življenje v obilju in svobodi. Najhuje je biti vezan za ljudi, kajti na ta način smo vsi v ječi.

Kaj pomeni oprostiti drugim?

Oprostiti drugim pomeni dojeti, da so nam druga bitja darilo od Boga. Oprostiti drugim pomeni osvoboditi se jih. Ne oprostiti drugim pomeni odklopiti se od Boga, se zapreti v osamo in bolezen.

Oprostiti drugim pomeni, da se vi spreminjate in zato, ker ste vi oprostili, ste tisti hip povezani z Bogom in ker ste povezani z Bogom, se spreminja tudi tisti, ki ste mu oprostili ("kakor tudi mi oproščamo svojim dolžnikom") Tako se človek spremeni, ker ga sprejmete! Jezus je dejal: "Ljubite svoje sovražnike, kajti ljubiti svoje sovražnike pomeni od njih narediti prijatelje. Ljubiti svojega sovražnika pomeni spremeniti sovražnika, takrat pride do vas in vam reče: 'Oprosti mi'." Vidite, tako nastopi prijateljstvo. Sovražiti "sovražnika" pomeni počasi uničiti sebe.

Kadar sovražimo, v nas nastane prostor, kamor vstopi zlo - hudi duh, ki nas uničuje in skozi nas še ves svet. Najlepša stvar na svetu je oproščanje, to je najmočnejša molitev. In najhuje, kar se vam lahko zgodi, je, da nekomu ne oprostite! V primeru, da ne oprostite, vam tudi Bog ne more oprostiti ("in oprosti nam naše dolge") in ne-odpuščanje vam bo že tu, na tem svetu, uničilo življenje. Sama smrt in odhod na drugi svet v onostranstvo vas tudi v drugem svetu ne bosta odrešila. Tam pa so muke mnogo hujše kot tukaj in celotna prehojena pot je zaman. Tako se boste morali še enkrat vrniti na ta svet, kjer boste ponovno šli skozi popravni izpit!

To je resnica in vzemimo jo resno v svojem srcu, kajti na tej točki življenja se bije najpomembnejša bitka vsake duše tu na Zemlji!

Lep pozdrav in vse dobro!