NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kaj nas učijo živali? (12)   
    sobota, 3. april 2004 @ 06:04 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    * Poučna (spo)znanja, znanost

    Kaj nas učijo živali? (1)
    Marjetka Jeršek

    KONJI

    Predniki konj so se pojavili že pred dolgimi milijoni let - Podarjajo nam nauk o plemenitosti in svobodi, spodbujajo našo ustvarjalno energijo in nezadržno spolno slo - Samorog je pravljična žival, ki predstavlja čistost in moč - Princ vedno prijezdi na belem konju - Konjska lekcija zajema tudi uresničeno hrepenenje in prevlado športnega duha


    Morda menite, da konjem težko rečemo hišni ljubljenčki, toda nekateri ljudje živijo v tako tesni povezavi in prijateljstvu z njimi, da se zdi izraz kar pravšnji. Nek moj prijatelj je oddal stanovanje v mestu in se preselil v okolico, kjer je obnovil staro, razpadlo hišo, zato da bi lahko živel skupaj s svojim ljubljenim konjem, ki ima seveda v hiši svoje posebne prostore. V svoji "sobi" (hlevu) ima nameščene celo zvočnike, da lahko posluša izbrano glasbo in se tako kratkočasi v dolgih urah, ki jih mora njegov lastnik prebiti v službi.




    Konj davnine postane sodobni konj

    Znanstveniki zelo dobro poznajo razvojno pot konjev skozi zgodovino. Najprej se je pojavil eohip ali "konj davnine", ki se je po svoji velikosti lahko meril kvečjemu z lisico. Prebival je predvsem v močvirnatih predelih gozdov Evrope in zahodne Amerike. Imel je kratek rep in vrat ter komaj omembe vredno grivo. Prehranjeval se je z mehkim listjem, ki ga je do dobra prežvečil med zobmi. Osmukal je nižje grmičevje in nizke veje drevja. Eohip presenetljivo še ni imel kopit. Na prvih nogah je imel štiri prste, na zadnjih pa le tri.

    Ko so se močvirja nekoliko posušila, se je eohip po nekaj milijonih let spremenil v mezohipa ("medkonja"), ki je po velikosti že dosegel višino psa ptičarja.

    Naslednja stopnja v razvoju konja je bil protohip, konj travnatih step, ki je mulil travo, da je preživel. Spremenilo se mu je zobovje, podaljšal se mu je vrat, pridobil pa si je tudi višjo postavo. Od svojih prednikov je lahko tekel veliko hitreje, saj je imel na nogah le en prst, ki se je počasi razvijal v kopito.

    Sodobni konji imajo le še rahle sledi zakrnelih prstov, ki pričajo o njihovi zgodovinski evoluciji.


    Poznamo zelo veliko različnih vrst konjev. Vprežne konje z močnimi, težkimi telesi, lahke konje s slokim trupom, ki so zmožni razviti neverjetne hitrosti pod svojimi kopiti in male, pritlikave ponije, s katerimi se tako radi igrajo otroci, ki se mimogrede navzamejo njihove igrivosti. Poniji v otrocih prebujajo prvinsko energijo notranjega veselja in radosti, potrpežljivosti in vdanosti. Delovne konje so večinoma izpodrinili sodobni kmetijski stroji, zato se gojitelji dandanes bolj usmerjajo k športnim in dirkalnim konjem. Vprežni konj pa še vedno svojemu lastniku ponuja lekcijo o plemeniti vzdržljivosti in, tudi duhovnem, služenju brez pričakovanja materialne nagrade.

    Najstarejša rasa lahkih konj so bojda arabski žrebci, ki jih poznajo tudi ljubitelji križank ("at" je namreč vrsta arabskega žrebca, ki prebiva v večini križank). Poznavalci pravijo, da imajo skorajda vse sedanje vrste lahkih konj v sebi kri starodavnih arabskih žrebcev.


    Konji so od nekdaj človekovi prijatelji

    Konji so prijazne in plemenite živali, ki so že od davnine človekovi prijatelji. Na svojih hrbtih so brez pritoževanja prenašali breme svojih jezdecev, težke oklepe srednjeveških vitezev, sodelovali so v vojnah in bitkah, služili kot prevozno sredstvo v težko dostopnih predelih in pomagali kmetom na poljih pri oranju. Neukročeni divji žrebci pa so simbol svobode, elegantnega, hitrega gibanja in neokrnjene divjine. Predstavljajo divjo, ognjeno, nekultivirano energijo, ki speča počiva v globini našega bistva, pripravljena, da se sproži k uresničenju plemenitih ciljev, ki si jih zastavimo.

    Kadar je položaj v našem življenju nadvse ugoden, pravimo, da "smo na konju". Trojanski konj je postal simbol zlorabljenega zaupanja, iz katerega se naučimo, kako premagati sovražnika navznotraj, v sredi njegovega doma, kjer se počuti varnega. Figuro konja najdemo tudi na šahovnici, kjer ima posebno, neobičajo smer gibanja, in v telovadnici v obliki gimnastičnega orodja.


    Od konjev se torej učimo plemenitosti, ponosa, vdanosti, vzdržljivosti in brezpogojnega prijateljstva, njihova podoba pa nam krepi tudi pojmovanje svobode, neukročenosti in divjosti, ki nas ohranja v mladosti gibčnosti in v elegantnem gibanju, namenjenem v hitre spremembe. Žrebci spominjajo na divjo, svobodno spolnost brez zavor in omejujočih miselnih vzorcev. Iz energije njihovega silovitega poželenja njihovi pozorni lastniki lahko črpajo ognjevitost, mladostnost, plodnost in velikodušnost. Naučijo pa nas tudi poiskati v sebi zaloge skrite moči in nas povežejo z energijo hitrosti.


    Konji jezdijo na krilih domišljije

    Konji so tudi pravljične živali, ki imajo pomembno vlogo v številnih mitih in legendah.
    Srebrnkasti konji z enim rogom - samorogi ali enorožci predstavljajo moč, čistost, svobodo in razkošje. Hkrati jih odlikuje oster um, njigov rog pa ponazarja duhovno plodnost in odprtost tretjega očesa.

    V grški mitologiji najdemo Kentavra, pol moškega pol konja, ki v podobi boga Pana simbolizira predajanje tuzemskim užitkom, od pijančevanja, proslavljanja smisla življenja do nebrzdane spolne sle. Kentaver Hiron pa je veljal tudi za zelo spretnega zdravilca.

    V konjih je na sploh zelo močno prisotna iskra božanskosti, zato so že od nekdaj veljali za jezdne živali številnih bogov.

    Nikakor ne smemo pozabiti na poetično dimenzijo konja, ki jo v vsej svoji veličastnosti simbolizira Pegaz, krilati žrebec, sin starogrškega boga morja Pozejdona in Gorgone. Rodil se je pri izviru Oceana, zato je za vselej povezan z elementom vode in čustev, ne le z zrakom, po katerem se lahko prosto giblje s pomočjo svojih srebrnobelih kril. Krilati konj v nas spodbuja ustvarjalno domišljijo in naše najgloblje vrednote ter vrline, ki skozno privrejo na dan.


    Tudi vsi pravi pravljični princi naposled prijezdijo k svoji princesi na belem konju, kar ponazarja hrepenenje po ljubezenski združitvi dveh duš dvojčic. Samorogu so alkimisti tako in tako pripisovali lastnosti hermafrodita, božanskega bitja, ki v sebi združuje jin in jang energijo. Drugače pogosteje zasledimo, da konji izražajo navzven tipično moško jang energijo aktivnosti, pobude in neba.

    Keltom je bi konj sveta žival, povezana s planetom Merkurjem. Konje so imeli za skrivnostne, čarobne živali noči in lune, ki so jezdili skozi sanje spečega, povezujoč ga z mističnimi, magičnimi in duhovnimi ravnmi, ki jih skriva v sebi.

    Če nas katera žival spominja na znan rek "zdrav duh v zdravem telesu", je to gotovo konj. Šporni duh, vihrava energija, skladni gibi in plemenit pogled na življenje iz najlepšega zornega kota so darila, ki jih spretni opazovalec prejme iz učenja konj. Pri vsem tem se začudeni lahko vprašamo, kako je mogoče, da te ponosne in plemenite živali pobijajo zaradi mesa, ki ga potem stlačijo v mlete zrezke v hamburgerjih.

    Veter v njihovi grivi nas spomni na skrito, divjo lepoto v nas, ki čaka na prebujenje, in na naravno težnjo vsakega bitja, da bi se osvobodilo svojih okov, pa naj bodo to škodljiva podzavestna prepričanja, skrepeneli miselni vzorci ali kakršne koli omejitve, ki so nam jih vsilili drugi, od zunaj, ali pa smo si jih podzavestno postavili sami.


    Kaj nas učijo živali? (13)

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Kaj nas učijo živali? (1)
  • Kaj nas učijo živali? (13)
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Poučna (spo)znanja, znanost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040304190421789

    No trackback comments for this entry.
    Kaj nas učijo živali? (12) | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,55 seconds