Kar nekaj pesmi in člankov sem že napisal o trpljenju, tokrat pa bom poizkusil napisati še nekaj o trpljenju brez razloga.
Kdor me pozna, me v zadnjih 25 letih ni videl trpeti, saj imam vendar orodje, ki človeka odvrača od lastnega trpljenja: mojstrovo darilo spoznanja sebe.
Vendar so se mi v zadnjem času dogajale čudne stvari in se mi je prikradlo nazaj neko že davno pozabljeno trpljenje.
Denar ni prihajal tako kot sem načrtoval in se mi je celo zgodilo, da nisem mogel plačati računa za elektriko, pa so me izklopili iz električnega omrežja.
Ždeti v temi in mrazu ni tako prijetna stvar in če se me ne bi usmilila prijateljica in mi poklonila denar za plačilo računa, zdajle ne bi pisal tegale članka, ampak bi še vedno ždel v temi.
Tudi mraz in tema nista zame tako grozna stvar, da ne bi mogel preživeti, pa tudi to, da recimo nimam kdaj denarja niti za jest, ni zame prav nobena tragedija, saj sem to ja že dodobra preizkusil z življenjem na prani.
Človek je neverjetno trdoživa žival.
Trpljenje zaradi izgube drage osebe. Nikoli si nisem mogel predstavljati, kako bo izgledalo moje življenje, ko bo umrla moja mama, ki me je res imela iskreno rada, vendar sem z mojstrovim darilom spoznanja sebe z neverjetno lahkoto prenesel to bolečino.
Vedel sem, da je mama še vedno nekje v drugi dimenziji, v kateri bom enkrat tudi sam.
Tri dni po smrti, se mi je celo prikazala v sanjah nasmejana in urejena in mi povedala, da je z njo vse v redu in da mi bo še naprej pomagala in da mi bo preskrbela neke karte.
Odgovoril sem ji, da ne potrebujem nobenih kart in naj se ima kar se da lepo tam kjer je.
Kar vsakega res ubija, pa je pomilovanje sebe, to sem videl v dosti srečanjih z znanci in prijatelji.
No tudi s tem sam nisem imel nikoli nobenih problemov.
Vedno sem se zavedal, da je na svetu na milijarde ljudi, ki živijo v dosti slabših razmerah kot jaz.
In vendar se mi je od nekje prilepilo neko brezvezno trpljenje. Kaj je zdaj to, ali to čudežno mojstrovo darilo spoznanja sebe ne deluje več?
Deluje, seveda deluje, ampak kako lahko razumeš nekoga ki trpi, če sam nikoli ne trpiš.
Sit lačnega ne prepozna, pravi pregovor.
Trpljenje zna biti tudi koristna stvar, ker človeka to običajno naredi tako lepo ponižnega, ponižnost pa odpira vrata srca.
Torej razmišljal sem, le kje bi mogli biti vzrok tega trpljenja in ga enostavno nisem našel.
Na horoskope nisem nikoli nič dal, vedno se mi je to zdelo en lari fari, kot se temu reče, vendar me je prijateljica opozorila, da je na internetu že veliko programov, ki ti dokaj dobro napovejo kaj naj bi počel v življenju, kakšno je tvoje poslanstvo in kaj si bil v prejšnjih življenjih.
Rekel sem si, pa si poglej, kaj ti napovedujejo zvezde.
Ogledal sem si jih kar precej in izvedel zanimive stvari, kot to, da je moja dolžnost v tem življenju razvijati svojo intuicijo in razumevanje do take stopnje,
da lahko s svojimi nasveti pomagam ljudem... kar itak že dolga leta počnem.
Da mi luna v tretji hiši omogoča kreativnost za pisanje zgodb in poezije...
kar itak že počnem,
zanimiva pa je tale, ki mi pravi,
da je moje sončno znamenje glavno in da sem bil rojen za voditelja v besedi ali misli, da nikoli nisem zadovoljen v podrejenem položaju, razen kadar to ustreza mojim težnjam, kar je res, a mi ni ravno v ponos.
Zanimiv je pa Cayceov horoskop, ki med drugim zame pravi, da čeprav sem za nekatere ljudi čudak in redko razumljen, imam izjemen duhovni vpogled v duhovni razvoj na zemlji in da sem nekdo,
od katerega imajo lahko ljudje,
ki kontaktirajo z mano veliko korist,
kar itak tudi že vem.
Neki indijski horoskop mi pa kar pove, da sem se v prejšnjem življenju ukvarjal z magijo in če zdaj kdaj trpim, je to pač posledica tistega trpljenja, ki sem ga s svojim čaranjem takrat povzročal hote, ali nehote drugim ljudem.
Ja, najbolje in najlažje je svoje trpljenje kar lepo sprejeti nase in se niti ne spraševati od kje prihaja, ampak raje biti vesel, da je tako kot je in da ni še slabše.
Izgleda, da smo vsi malo sado-mazohisti, dokler ne ozavestimo svojih misli besed in dejanj.
Bolje pa je izživeti vsa svoja trpljenja zdaj tu, kot pa pozneje nekje na poti onostranstva tam. :)
Kar nekaj pesmi in člankov sem že napisal o trpljenju, tokrat pa bom poizkusil napisati še nekaj o trpljenju brez razloga.
