|   Modrost: Znanje I
Tako kot že milijardo krat prej, tudi ko sem se jaz pojavil na naši čudoviti Zemlji, so vsi ostali planeti imeli določen položaj, ki ni nikoli isti, glede na nas, naše osončje in celotno vesolje. Nenehno se vse spreminja in prav vseh sprememb verjetno ne bomo mogli nikoli dojeti.
Moj prvi vdih se je zgodil v letu Zmaja. Čudovito. Pomladanska energija dišečih cvetlic, rožic, španskega bezga. Hvala Ti Stvarnik. Od prvega vdiha do trenutka, ki se ga prvič spomnim je preteklo kakšnih 5 let. Ko sem se zavedal sebe in svojega obstoja, sem se vneto, vztrajno in vendar zelo tiho spraševal, spraševal in spraševal:
Kdo sem pravzaprav? Kaj počnem tukaj? Glej, vdih izdih, zakaj diham? Zakaj gre? Kaj bo potem? Zakaj so oblaki in zvezde zgoraj? Moram kaj odkriti? Nekdo je »zraven« mene? Ves čas? Zakaj in kaj mi to sploh tako tiho »govori«? Ali »Ga« bom kdaj videl s temi očmi? Čutil s temi čutili?….
Vprašanja, vprašanja …… razum ne odneha ….. mati moja mila …. kako bo …???!!!
In zgodilo se je 1993. Moje ponovno resnično rojstvo – zbuditev. V enem samem majhnem trenutku, sem dobil vse odrešilne odgovore na zgornja, za mene tako težka vprašanja. Moje zapletene in nemirne misli so se, končno umirile. Dojel sem, da moram biti nad njimi. Le tako odprem svoja vrata v polnost, radost, mir, ljubezen:
Ponovno rojstvo
Videl sem Ga in ne s temi očmi.
Slišal sem Ga a ne s temi ušesi.
Čutil sem Ga.
S celim telesom.
Pil solze radosti.
Vem, prisoten je v vsaki moji celici.
Kot čista Ljubezen.
Ki ni iz tega sveta.
Bilo je tako svečano.
Sama Milost.
Dotaknil sem se neskončnosti.
S podarjenim telesom.
Pri polni zavesti.
Mili moj Bog.
Ljubim Te.
Hvala Ti.
Od takrat dobivam samo odgovore.
Nimam več vprašanj.
Ne morem se spomniti nobenega več.
Tako so smešna in nepomembna bila, ta moja vprašanja.
Ko slišim nekoga vprašati, je kot da bi nastala praznina, nič.
Celice se mi ne povezujejo v celoto.
Vprašanja so me zmedla.
Vem, ne morem z vprašanji priti tja, onkraj.
Žeja po vonju neskončnosti me je pripeljala v ocean radosti, miru.
Samo z orodjem občutenja sem lahko z Njim.
In Znanje je orodje, ki mi to omogoči.
»….Lahko ti uspe
Birmingham, 28. september 1983
 Znanje je samo most: nič več in nič manj. Če pa se človek spusti v domneve glede tega mostu, nastopijo problemi. Naj to prikažem takole ... Predstavljaj si nekoga, ki hoče prečkati most in se na podlagi svojih domnev vpraša: "Kako dolg pa je ta most?" Odgovora ni. Misli si: "Če je dolg, moram s seboj vzeti hrano." In nadalje razmišlja: "Kaj pa, če je zares dolg? Potem bi se mi prilegla skodelica čaja." S sabo zato vzame termo steklenico. Potem reče: "Kaj pa če je še daljši? Kaj če bom hodil in se bo nenadoma stemnilo? Kaj bom naredil?" Reče si: "Če bom prenočil na mostu, moram s seboj vzeti nahrbtnik in vanj dati spalno vrečo."
Vse je razumsko, vse logično, vendar poglej, kam te ta logika vodi. On ve, kakšno je angleško vreme, kako nepredvidljivo je, zato si reče: "Kaj pa če bo začelo deževati? Potreboval bom dežnik. In če bom potem spet lačen in bi bili sendviči uničeni, moram za vsak slučaj s seboj vzeti še fižol v pločevinkah. Ta bo varen." Potem seveda potrebuje še odpirač za pločevinke in nekaj, v čemer si bo fižol pripravil, zato vzame še mali prenosni štedilnik. In tako naprej.
Potem se domisli: "Kaj pa, če je most tako dolg, da se med potjo odločim poročiti?" Tako vzame še poročno obleko.
Zdaj, ko je vse vzel, na hrbtu nosi velik nahrbtnik. Ogromen. Velikanski. Začne stopati proti mostu. Pride na most, nenadoma pa ga nekaj ustavi. Poizkusi še enkrat in še enkrat, vendar ne pride naprej. Ozre se nazaj in vidi, da je most ožji od njegovega nahrbtnika. Sam bi šel lahko naprej, toda z nahrbtnikom ne. Zdaj je soočen z mnogo resnejšim vprašanjem kot prej - česa se znebiti? Kako bo izbral, kaj naj pusti za seboj?
Bi mu zaupanje pri tem lahko pomagalo? Zaupati mora, da bo ta, ki ga je povabil čez ta most, zanj poskrbel. To je, kot če te nekdo povabi na večerjo, ti pa za vsak slučaj, če nič ne bo pripravljeno zate, prineseš kar svojo hrano. Oslarija. Vendar, približno takšno je naše vedenje.
Moramo verjeti. Zaupati, da bo na mostu lepo, da bomo na poti znali uživati in se bomo stopili z doživetjem, ki ga prinese Znanje. Domišljamo in predstavljamo si, kakšen je ta most in vse te domneve postavimo predse. In vendar je ta most, verjemite, nekaj izjemno preprostega. Mišljeno je preprosto. Narejeno je preprosto. Je zate in je zame. A imeti moraš nekaj vere, verjeti moraš vase, zaupati moraš Znanju in zaupati, da se dejansko lahko zgodi in ti uspe….«
Mirza
|
NE ZAMUDITE
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: stojči dne sreda, 5. maj 2004 @ 18:40 CEST
tvoja pesem Ponovno rojstvo
izraža tvojo hvaležnost,
ki je zame poleg iskrenosti in hrepenenja
eden ključnih elementov za odpiranje srca
v katerem prebiva naš ljubi Bog.
Tatjana je lepo napisala,
da izkustva in spoznanja potrebujemo znotraj sebe,
da lahko pridemo do razumevanja tudi od zunaj.
Oboje mora biti sinhronizirano in usklajeno s tem časom.
Besede mojstrovega spoznanja imajo močan pozitivem čustven naboj,
ki lahko blagohotno odzvanjajo na strunah našega srca. :)
lp
---
stojči
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: titanic dne sreda, 5. maj 2004 @ 20:34 CEST
Ja, to je nekako prelomnica, ko se začnemo spraševati o smislu življenja. Ko začnemo razmišljati, kaj smo naredili, kaj je potrebno še narediti in kako. Vendar pri meni ni šlo tako hitro, ker sem bolj raziskovalni tip človeka, pa sem se zadrževala pri podrobnostih, ki so se kasneje izkazale kot nepomembne. Tako so minila leta, pa sem tudi sama spoznala modrost življenja. Avtoritete nisem sprejemala že od otroštva, vse sem delala sama po svoje in se zanašala samo na svoje rezultate. Z zaupanjem sem imela težave, saj sem gledala in razmišljala preveč razumsko in analitično.
Prišel pa je čas, ko nisem več mogla, prišla sem do točke, ko mi razumsko gledanje ni prineslo odgovora. Takrat je bil pravi trenutek, da sem začela na stvari gledati v Duhu. Dojela sem, da so stvari, ki se jih na znanstveni in razumski način ne da pojasniti. Začela sem srečevati ljudi, ki so imeli podobne izkušnje in postajala sem bolj pozorna ne "nenavadne" pojave v mojem življenju.
Minilo je še nekaj časa, potem pa se mi je razjasnilo kako in zakaj se stvari dogajajo. Sploh ni pomembno, da dobimo odgovore na naša vprašanja: kaj bo, kako bo, če bo, ko bo - ker velikokrat sploh ni tako, kot si zamislimo in v svoji glavi ustvarimo scenarij.
Zaupanje v Boga, danes temu rečem, v njegovo delo, v njegovo ljubezen in popolnost lahko človeku resnično spremeni življenje. Zaupanje v jutri, da bo zanj poskrbljeno, ker bo tako kot mora biti in najboljše za vsakega. Zaupanje, da dobimo vse kar potrebujemo, da nam ne bo nič primanjkovalo, kar je nujno za naš obstoj. To je tisto pravo, ko ne izgubljamo energije s strahom, ki nas obdaja glede "jutri". Vsak trenutek svojega življenja naj bo obdan z zaupanjem v dobro, vsaka celica telesa naj bo prežeta z ljubeznijo in zaupanjem v božjo vodstvo, saj le tako izgubimo strah in nezaupanje ter ogromno energije, življenjske energije, katera nam odteka v prazno.
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne četrtek, 6. maj 2004 @ 14:42 CEST
Všeč mi je tvoj rezime mojega druženja s Stvarnikom, oz. naštetih pogojev, da sploh pridemo do Njega: iskrenost, hrepenenje, hvaležnost in kot sem že rekel:
....ŽEJA PO VONJU NESKONČNOSTI
ME JE PRIPELJALA V OCEAN RADOSTI, MIRU....
Radovednost skrita v ŽEJI, ki tako tiho a intenzivno trka, trka in trka...nevsiljivo hoče ven iz nas, da se jo ozavesti.
Po rednem prakticiranju pridemo do Spoznavanja Sebe, znotraj so NEBESA, tukaj in sedaj, kar je odrešujoče.
V življenje je potrebno spraviti sporočilo:
"....Vse kar iščeš je v tebi..."
Dobrodošli žejni iskalci samozadostnosti samega sebe. In ne z razumom temveč z ORODJEM, ki deluje tudi danes v Sloveniji ali kateremkoli drugem delu zemlje. Obstajamo avtentične priče lepot znotraj nas.
Mirza
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne četrtek, 6. maj 2004 @ 15:18 CEST
Avtoritete, avtoritete, zakaj se nam upirajo? Morda zaradi našega pomanjkljivega razumevanja naših staršev, bratov, sester, tet, stricev, šolskih profesorjev...
Kabir pa pravi:
...O, brat,
moje srce hrepeni po pravem učitelju,
ki napolni kupo resnične ljubezni;
najprej sam pije iz nje
in jo potlej ponudi še meni.
Z oči odstre tančico
in mi pokaže Božjo podobo.
Odkriva svetove, ki so v njem,
da jaz lahko poslušam neigrano glasbo.
V sebi združuje žalost in veselost
ter vse darove napoji z ljubeznijo.
Človek je lahko brez strahu, z učiteljem,
ki ga vodi v varno zavetje."
Draga titanic,
Res je ZAUPANJE v Stvarnika, Njegovo delo, tisti boj, ki ga bijemo prav vsak dan, vsako minuto. MENI ga je lažje prenesti z Učiteljem, On ve, tudi za mene in tebe, in mi pokaže, SAM pa moram iti prav tja. Ko prispem onkraj, lahko samo rečem: "Učitelj moj mili, resnično Te ljubim, saj šele SEDAJ vem kaj je LJUBEZEN. Hvala Ti."
In TAKO za mene zaživi 2004 leta stara modrost Mojstra:
"...Dovršeno je."
Vmpak, živim naprej, med ljudmi sem in vesel, izpolnjen radostno pišem na POZITIVKAH.
Mirza
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 6. maj 2004 @ 17:25 CEST
lepo je tvoje duhovno stanje, le kdo normalen od nas bi zavidal tako stanje človeku, kot si ti. Le tako naprej. Kar pa se tiče avtoritet, pa ko praviš "zakaj se nam upirajo? Morda zaradi našega pomakljivega razumevanja naših..." in v nadaljevanju," res je zaupanje v Stvarnika, Njegovo delo ..ga je lažje prenesti z Učiteljem, On ve za mene in tudi za tebe.."
Upoštevati svojo ali avtoriteto drugega? Kdor je v življenju postal v procesu duhovnega čiščenja in prenove v sebi prebujen od zgoraj iz Boga je dosegel v procesu notranje duhovne prakse avtoriteto, vedenje o sebi, o tem svetu in duhovnem življenju, , potem tak človek lahko živi iz teh božanskih sil. To je naloga v prihodnosti za vsako dušo na tem svetu. Kdor je postal plemenit za tako notranje dejanje, mora sprejeti določene ukrepe in vstopiti v stik z najvišjo Inteligenco. Odkriti mora, kako naj se notranje približa temu univerzalnemu izviru moči in se mu mora tudi odpreti.
To pa se mora zgoditi brez avtoritete nekoga drugega ali institucije, ki bi mu hotela pokazati pot. Kdor se poglobi vase, lahko spozna svoje stanje in se ga nauči sprejeti. Vsak človek ima svojo avtoriteto. To je Božanska nesmrtna duša v njem, ki ga nagovarja , da ji prisluhne in , ki ga vodi skozi vse težave življenja (" Kaj želiš Gospod moj od mene"? ). Na samem začetku naše poti je ta glas naše duše še neopazen, šibak, največkrat tih. Potem pa se v svojem času prične razvojno obdobje in prvi koraki.
Kdor se tako začne spopadati s seboj, nujno naredi mnogo napak, saj samega glasu duše premalo razume. Pa vendarle je bolje narediti nekaj narobe in si tako pridobivati izkušnje, kot pa mirno opazovati kako drugi utirajo nove poti in jih potem, ko naredijo napako kritizirati. Spoznavanje in odpravljenje lastnih napak, ki jih človek dostikrat vidi celo kot pozitivne, je prav gotovo potreben pogum. Vedimo, da lastnosti našega nižjega jaza ovirajo svobodo naše duše. Od tod boj. Ustvarjajo karmo in nam, zadajajo niz bolečin in trpljenja, ker naša nepopolna osebnost doživlja omejitve ( če bi imel jaz ta dar ). Te omejitve ustvarjajo debele zidove lastne ječe v smislu zavarovanja pred bolečino spoznanja. Tu nastane boj za opustitev le-teh.
Ko človek lahko odkrije in doživi avtoriteto lastne Božanske duše, se nauči sprejemati lastne napake in tudi odgovornost za njih. Tako svojih želja ne bo več uveljal in soljudi obsojal za tisto, kar so mu storili. Vsekakor nastopi notranja bolečina, ki sproži neizbežno kesanje in čiščenje lastne " hiše ". Take izkušnje vedno pripeljejo do spoznanja in iz tega globokega spoznanja pride notranje hrepenenje, da bi deloval v harmoniji in zakoni Božanskega sveta. Nova- nanovo prebujena duša se potem spontano in prostovoljno drži notranjega zakona duhovnega življenja. Tako prebujena ima od Božanskega Duha spoznanje in je sposobna razlikovati, in pošiljati naši osebnosti svoje modre, jasne inspiracije.
Ko zaslišimo, zatipamo vodstvo naše duše, smo notranje popolnoma predani, njenemu vodstvu. Tako začnemo delovati kot osebnost in pri tem ne škodujemo več duši ali drugim. Tako pride do trenutka, ko se avtoriteta drugega umakne avtoriteti duše, katera hrepeni po Božanskemu duhu, da bi jo le-ta razsvetlil. Tako iz tega nastane čist kanal-most preko katerega izžareva v svet okoli sebe in navdihuje druge duše, da bi tudi one šle po tej poti svobode.
Tako avtoriteta ne pride od zunaj, ampak si jo mora vsak človek po duhovnem zakonu svobode priboriti sam, ni druge poti! Zaradi prebujenosti duše in vodstva duha postane človek sam sebi avtoriteta in to mu ne more vzeti nihče. Tisti človek, ki doseže to notranjo avtoriteto, zmore, želi delovati le še iz te avtoritete. Božji Duh je delujoči Vodnik in kar Duh sporoča duši, bo naša nepopolna osebnost potem modro in nevsiljivo razširjala v dobro sveta in sočloveka. Tu nikakor ne gre za samovoljo, zlorabo oblasti nad drugim in za slepo pokorščino. " Bog ti delaj moje delo, jaz pa bom delal Tvoje."
Še naprej tako radostno, polno ljubezni piši in nas navdihuj s tvojo žarečo radostjo. Lep pozdrav in blagoslov prejmi od
Miran.
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne četrtek, 6. maj 2004 @ 20:13 CEST
Hvala ti za tvoje dobre vibracije in spodbude.
Uživaj v naslednji pesmi Surdasa (1535-1640).
Namenjena je vsem, ki želio slišati tako staro in tudi sedaj zaželjeno Sporočilo od srca k srcu:
"...Če zdaj ne najdeš smisla življenja,
tudi kasneje ne bo mogoče,
kajti tega telesa ne boš več dobil.
Nisi meditiral
in ne iskal Mojstrovega učenja.
Tratil si dih,
ki je bil dragocenejši od diamantov.
Mati te ne bo še enkrat povila.
Mladost te je zmedla,
nisi poslušal iskrenih nasvetov.
Kako bo tvoj čoln
prečkal ocean tega sveta?
Slepi Surdas,
tvoje telo, zgrajeno iz prahu,
bo nekega dne veter vrgel z neba
v zemljin prah kakor krhkega zmaja."
Mirza
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: titanic dne četrtek, 6. maj 2004 @ 22:08 CEST
Pametno je imeti učitelja, saj je potem pot krajša in lažja. Se strinjam s tem. Včasih mi vzvišenost ni dovoljevala, da bi me kdo učil, danes pa razni dvomi, da pa le en sam človek ne more imeti vsega prav. Saj je le zemeljsko bitje, kot sem jaz, zmotljivo in z napakami. Kot otrok sem rada posegala po najvišjih idealih, danes pa želim imeti neposreden stik z Bogom in njegovo hierarhijo, saj je le ta popolna in nezmotljiva. Zdi se mi to najbolj praktično, čeprav v začetku izgleda težko in tudi je, a ko se spoznamo, ko komunikacija steče je preprosto in sigurno varno.
Vsak pa najde svojo pot, če jo le išče. Eni bližnjico, drugi daljšo pot, eni lažjo, drugi težjo, pa še mogoče z ovirami, ki si jih sami postavimo (včasih tudi zaradi trme in svojeglavosti), vsi pa hodimo v isto smer.
Stvari so tako enostavne, a človek jih zna "zakomplicirati do fula". Sploh ni za misliti, koliko je potrebno modrosti, tiste prave, da spoznaš, kje je svoboda, mir, sreča in ljubezen. Pa tako enostavno je - seveda v sebi jo vsak nosi, le prebuditi je potrebno te speče zadevice in življenje je lepo kot v pravljici.
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 7. maj 2004 @ 17:28 CEST
hvala ti za tako duhovno pesem in dovoli naj ti še sam eno dodam.
Skozi labirint sveta
se ne dvigne moj razum,
le svilena tvoja vez
gre do mene iz nebes,
z njo me vodiš in učiš,
da jo sprejmem
in se vrnem v paradiš.
( George Herbert, 17. stol. )
Resnica življenja je ogenj duha. Samo tisti, v katereih je prišlo do prebuditve od Duha in je njihova bit popolnoma spremenjena, lahko vzdržijo ta ogenj duha. Pot in hoja po njej terja od nas intenzivno hrepenečo lakoto po resnici, lakoto, ki presega čisto vse - vse želje, strasti, in tudi vse z muko zgrajene miselne podobe. Opuščati vse, za kar verjamemo, da imamo, moramo previdno oddati, da bi se lahko približali Resnici.
Božji duh žene zemeljskega človeka-osebnost skozi vse čase in mu podaja roko, ki ga želi pripeljati do pravega nauka, nauka o Bogu, dokler ne nastopi trenutek, v katerem se človek zave, da je ločen od Boga in nauka o Njem. Tako zopet zasliši glas vesti. Ko človek seledi temu glasu, se še le resnično spozna in tako sprejme možnost odrešenja za sebe in vse soljudi. Le tako postane pravi novi Človek.
vse dobro in blagoslov od
Mirana.
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne petek, 7. maj 2004 @ 19:44 CEST
Tisto "mračno" pesem ocenjujem 4/5 Jang, torej optimistična, pozitivna in 1/5 Jin in recimo temu "malo, malo mračna", kar je v celoti v ravnotežju na način, da pravladuje pozitivno, spodbujajoče v duhu naših posrečenih POZITIVK.
Sporočilo pesmi pa je lepota in vrednost opevanega.
Kaj pa tale od Kabirja:
"...Tam kraljuje pomlad,
kraljica letnih časov,
tam neigrana glasba zveni sama od sebe,
tam potoki svetlobe tečejo v vse smeri
in redki ljudje priplujejo k tej obali..."
Več Sonca ti želim.
Mirza
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: titanic dne sobota, 8. maj 2004 @ 16:50 CEST
Če povezujem duhovno pot, ki pelje do sreče, imajo vsi možnost priti do tja, vendar nimajo sposobnosti še v tem življenju, ker jim ni bila dana in morajo predelati še ostale stvari, ki so jim naložene. A ko bodo to predelali bodo imeli možnost, da uporabijo svoje sposobnosti videnja, vedenja,...
da pridejo tudi oni tja. Imam prav?
Napiši še kakšno lepo pesmico, pozdravček od Titanic
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: Mirza FENG SHUI dne sobota, 8. maj 2004 @ 19:04 CEST
Kaj pa če bi poskušala delati na tem, da sprejmeš spremembo imena TITANIC, ki te vleče tja doli, v temne globočine tme, tam kjer prebiva že dolgo, kjer so le redka življenja in niso primerna za tebe, ki si dragulj?!
Dej, probaj.
To narediš samo za sebe, saj SEBE ljubiš?!
"...in redki ljudje priplujejo k tej obali..."
Zakaj REDKI?
Zato, ker je pot k Stvarniku zelo težka. Je pa enostavna, vendar, kot že rečeno, VARLJIVO enostavna. Potrebna je neskončna potrpežljivost. Potrpežljivost s seboj. To PRAKTICIRAMO. Ure in ure na dan. Kristus je tudi prakticiral. Vsi Mojstri so prakticirali. Tudi danes. Vaja dela Mojstra. Med našim prakticiranjem pa razum, ta opica v naši glavi (ki jo vsi imamo) izvaja tudi svoje posebne VAJE, kot nora opica, ko znori in skače z veje na vejo, kriči, dela se pametno, vztrajna je. Videti je kot da bi tekmovala. Njena narava je takšna. Narava razuma je takšna.
Ko premagamo TO, pridemo onkraj.
Opice ni nič več v svoji dominantnosti. Je še prisotna, ampak se ne oziramo.
Prevzame nas in je dominanten PRIZOR, za katerega moramo biti pripravljeni, zato prakticiramo!
Takrat posije svetloba, prežeta z bogatim občutkom.
Vse je jasno. Vse je Eno. To je naš DOM. Od tam smo prišli.
Tam se bomo vrnili. Vendar, lahko s seboj prinesemo Domov nekaj. Potrebno je pogruntati, v tem življenju, kaj je TO? Takšna približno je ta pot, ki je namenjena prav vsem, ne glede na veroizpoved, socialni status, barvo kože.......
Med tistimi vztrajnimi, ki so tako vneto prakticirali je tudi neutrudni Rumi (1207-1273), ki je vzradoščen prepeval:
"...Iz vseh strani v vsakem hipu odzvanja klic Ljubezni!
Odpravljajmo se k nebu, kdo gre z nami?
Poznamo nebesa, angeli so naši prijatelji,
zato se zdaj vračamo tja, kjer je naša domovina.
Segamo še višje od nebes, večji smo od angelov,
Zakaj jih ne bi mogli preseči-
Naš cilj je Božansko Veličastje!
Kaj ima bleščeči biser opraviti s svetom,
Ki ga sestavlja prah?
Zakaj si prišel sem dol?
Pusti zdaj prtljago.
Poglej, kakšen kraj!
Na vsakem koraku nas spremlja sreča."
Ex titanic,
pobegni od sebe,
odpovej se sebi,
zato,
DA SE VZRADOŠČENA
PONOVNO NAJDEŠ!
Čutiš te vibracije?
Mirza
Feng Shui v Sloveniji XXV
Prispeval/a: titanic dne sobota, 8. maj 2004 @ 23:13 CEST
zakaj bi se zapustila?
Takšna kot sem, sem si všeč,
saj Bog ne dela napak.
Pot po kateri hodim je težka, a obenem lahka.
Je temna, a imam luč, ki mi sveti,
imam upanje in vidim cilj kamor grem.
Ne morem kar zbežati drugam,
kot vsak, tudi sama svoje poslanstvo imam.
Ljubezen je tisto glavno v temi,
ki sveti in daje upanje mi.
Upanje večne blaženosti,
ki se je vsak lahko samo želi.
Ostala bom tu in svetu kazala,
da je življenje lahko tudi to,
bolečino in srečo sem že spoznala,
v srcu pa mi je vseeno lepo.