Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20040628145111271




Angel Tobi in Nova zemlja 7

ponedeljek, 5. julij 2004 @ 05:55 CEST

Uporabnik: Pozitivke


Angel Tobi in Nova zemlja - Shaumbra simptomi


Bernarda Pavko Prava

Ustvarjaj v milosti

S tabo smo, šaumbra, vidimo te. Za delček sekunde si v zdaj in potem te ven potegneta družina ali sodelavec. Ampak pomembno je, da si začutila svojo božanskost, ki jo ne obremenjuje noben včeraj...
Okrog sebe lahko opazuješ novo dualnost. Dualnost, v kateri se dve strani ne borita kot včasih, ampak sta dosti blizu – včasih tako blizu, da skoraj začenjata harmonizirati. V podobni frekvenci vibrirata. Vedno več bo dveh strani ogledala, ki pa se ne bosta borili. Dualnost zemlje prevzema novo energijo...

Spet nam bo naprej pomagala stopiti zgodbica. Angel Sonja je dosti življenj hodila po zemlji. Kot bojevnik, ko je želela doživljati kri in borbo, dualnost in jezo. Zadevne izkušnje je sprejela njena duša in tam so ostale dolgo dolgo. V drugem življenju je bila ne prav dobra mati in žena. Uživala je v družbi drugih moških, dobro se je počutila stran od družine. Za to se je čutila krivo, vendar načina življenja ni spremenila. Otrokom je s tem nakopala nekaj težav in bolečine in mož je naredil samomor. Vse to je prevzela njena duša, šlo je v njeno knjigo življenja. Spet v drugem življenju je Sonja bila poslovnež, ki je izkoriščal mlade in revne ljudi kot ceneno delovno silo. S kopičenjem bogastva si je želela postaviti spomenik in doseči nesmrtnost. Vse to je obremenilo njeno dušo. V tem življenju pa so Sonjo kot otroka zlorabljali. Kot najstnik je postala alkoholik in z dnevnim pitjem je svojo vibracijo znižala do ravni, ki si jo težko predstavljaš. V temi je pozabila, kaj ljubezen je. Obtoževala je starše in svoje nadrejene, zdravstvene težave so doprinašale k njeni zagrenjenosti.
Danes Sonja prebira naša sporočila in srečuje ljudi, ki ji pomagajo razumeti, da je čas za opustitev krivde.

Ta resnična zgodba naj bi ti pomagala razumeti nekaj pomembnega. Sonja se je pred prihodom na Zemljo odločila za ta težka življenja. Vsa tema omenjenih življenj je bila njena izbira, saj je vedela, da Duh potrebuje nekoga, ki bo na zemlji šel na dno globin. Nekdo v tem velikem bazenu dualnosti mora raziskovati njegove nevredne, primitivne, vulgarne, najglobje dele. Ja, zelo lahko je pomočiti prst in reči: Polna sem svetlobe, ker se ne potopim. Zbiram sončno svetlobo in zato sem posebna.
Dragi prijatelji..., težko je sprejeti pot izzivov. Če soglašaš, da boš postal alkoholik, res skočiš globoko noter. V najtemnejše nočne more greš, v največje izzive.

In ti si mislila, da je to (samo) karma? Da plačuješ svoje dolgove?
Plačevanje dolgov sebi še logično ni!
Nekateri ste izbrali težke izkušnje, da bi pomagali raziskovati globine svetlobe in teme. Veliko služenje je to. V teh izkušnjah ste ponovno odigrali energijske izkušnje iz roba prvega kroga in s tem Duhu resnično pomagali razumeti nekaj novega.
Časti in spoštuj se za vse doživeto. Časti in spoštuj se za težko pot.
In ko v očeh drugega morda ne zagledaš svetlobe, ki sije iz tvojih oči, se spomni, da ta še vedno pomaga raziskovati dualnost.
Dualnost določata dve strani, svetloba in tema, pozitivno in negativno.
Nekdo mora raziskovati globine obeh!
To je sočutje, ko lahko razumeš.
Izkušnje na Zemlji vam pomagajo razumeti in določiti izkušnje z roba kreacije. In dobro vam gre.

Sonja je v nadaljevanju pustila alkohol, kljub krivdi se je odpirala svoji božanskosti. Še vedno se je srečevala s težavami in učila se jih je sprejemati. Ni še razumela, da njena človeškost je božanska, da prav njena človeškost univerzumu toliko daje. Kljub temu je stalno izbirala učenje in rast. V svojih najtežjih časih je preklinjala Duha, drugič je menila, da so Tobijeve predstavitve samo besede, tretjič je bila frustrirana. In prišel je čas, ko je res začela globoko verjeti. Res je želela na naslednjo raven, a ni vedela, kako. Tako zmedena je postala, tako izgubljena in vznemirjena in najbolj od vsega – tako izdano se je počutila, da se je enostavno sesula na tla in hlipala.
Ne morem več naprej, je rekla in ne vem, kaj naj storim. Kličem tebe, Tobi, in angele in vodnike in ne vem, kaj naj storim.
Ni si zapomnila, da Duh nič ne more narest zanjo, ne to, da so jo vodniki že zapustili.
Je pa noter v Sonji bilo nekaj, kar je skušalo priti ven. Skušalo ji je govoriti, a ni moglo, kadar ni bila v božanskem trenutku. Zdaj, ko se je Sonja hlipajoča zgrudila, pa se je nekaj zgodilo. Kot glas se je oglasilo v njeni notranjosti:

»Jaz sem Milost. Božanska milost sem, ki biva v tebi. Vse tvoje stvari bom uredila.
Vse bom uravnovesila zate.
Vse stvari bom rešila, vendar vedi: Iz tvoje notranjosti prihajam, in ime mi je Milost.«

Od tega trenutka naprej je Sonja razumela moč Milosti.

Dragi prijatelji... Ne glede na to, kaj pravijo knjige in nekateri učitelji – padca iz milosti nikoli ni bilo!
Tudi izgon Luciferja iz raja je prispodoba. Rob kreacije ste doživeli in nekaj, kar nikoli prej niste izkušali – dualnost. To vas je poslalo v drugo kreacijo, padca iz milosti pa ni bilo. Korak iz enega v dvojnost je bil, korak v ljubezni Duha in v ljubezni vseh nas, ki vam bomo sledili.

In zdaj se vrnimo v Novo hišo. V njej je kuhinja in v njej velika pečica, na kateri piše »pečica Milosti«. Ta pečica Milosti je simbol in realnost za tvojo energijo milosti. Pomisli zdaj na enega svojih zadnjih izzivov. Strah morda, zdravje, osamljenost... In domisli se zdaj simbola, ki predstavlja ta izziv (denarnica, fotografija...). Položi simbol svoje težave v pečico in zapri njena vrata. Nobena beseda ni potrebna ne namen, nobena molitev, nobena energija za tem, kar si naredila. Na levi strani vrat je en sam gumb, na katerem piše »start« – pritisni zdaj nanj. Noben dodaten namen ni potreben, pečica Milosti bo poskrbela za vse.

Pečica Milosti je pomagalo, ki ga uporabljaš samo zase. Vanjo polagaš samo po en izziv in to za 24 ur. Po pretečenem dnevu simbol vzameš ven.
Pečica bo globoki skladnosti dualnosti dovolila ustvariti novo in blagoslovljeno energijo v primerni in uravnoteženi obliki.
V pečici je naravno ravnotežje in naravna izpolnitev v novi energiji.
Z uporabo pečice se spet boš naučil zaupati sebi.
Pečica predstavlja praktičen način prinašanja rešitev in ravnotežja v svoje življenje.


Pričakuj spremembe in jih blagoslavljaj

Dragi šaumbra, v prebiranju naslednjih vrstic boš imel družbo. Jezus Ben Jožef je s tabo in na čelo te poljublja. V energiji družine si, v priliki sprejeti Jezusovo ljubezen. V teh vrstah je s tabo zato, da te spomni, da si ti tista, ki Kristusovo seme prinašaš na zemljo. On slavi tebe... In s tabo prebira naslednjo zgodbico...

Janez je kot princ JAZije užival dobro življenje, naravnost igral se je, ljubeznivega in dobrega so vsi spoštovali. Radoveden je stalo želel izkušati nove stvari, se igrati še bolj, se učiti, se premikati naprej. Stalno ga je nosilo ven, v vasi k drugačnim ljudem, ki pa so še vedno bili del kraljestva. Vedno dalj je hodil, dneve in tedne ga ni bilo. Rad je imel novo floro in favno, nove dežele, nebo. Nikoli ni počival, spet in spet je odkrival novo, pridobival je nove prijatelje.
Preden pa naj bi Janeza kronali, je izbral še eno izkušnjo, končno izkušnjo, dolgo potovanje. Vleklo ga je na še neodkrit prostor, kjer je vznemirjenje in izziv, a še vedno znotraj kraljestva.
Janez je prišel do meja JAZije, do oceana kot ga še ni videl. Slišal je že, da se kraljestvo nekje konča in da naj ne bi šli čez, da ni primerno iti čez mejo. A se je dolgočasil. Na bregu oceana si je vzel čas za premislek, a je bil preveč nemiren za vrnitev domov. Začel je delati čoln, tedne ga je delal in potem odplul ven na odprto, s cmokom v grlu in s krčem v želodcu. Kaj, če kršim nekaj svetega? A vode so bile mirne in veter nežen, lepo vreme je bilo in splošni občutki dobri. Tam nekje pa nelagodje. Vedel je, da se nekaj bliža.

Princ JAZije je pred sabo naenkrat zagledal velik Ognjeni zid. Ta zid ga je srkal in vlekel bliže in bliže.
Janez je čutil njegovo vročino, stisko ognja je čutil. Kričat je začel in panično veslat nazaj v kraljestvo, vendar ga je ogenj vlekel k sebi. V ogenj je šel. Kaj se je zgodilo po tem, se Janez ne spominja.
Zbudil se je izčrpan, prazen, brez spomina. Nekaj v notranjosti mu je govorilo, da on je nekdo, a konkretnega spomina ni bilo nobenega. Znašel se je v deželi kot jo še ni videl in začel je raziskovati nove stvari, zase in za dušo. Nelagodje je ostalo z njim, kot da bi moral nekaj vedeti ali se spomniti, vendar se ni. Potem je srečal žensko, ki jo je čutil kot družino, a nista vedela od kod. Peljala ga je v vas, kje so gradili, imeli otroke, ustvarjali novo civilizacijo. Nihče od ljudi pa ni vedel, od kod prihaja, ne, kdo je. Vedeli so samo, da je čas, da gredo naprej, da nadaljujejo z življenjem.

Seveda je to tvoja zgodba, šaumbra, in ti si tista, ki gradiš novo vas, ustvarjaš nove načine, odkrivaš stvari, ki jih ne bi mogla odkriti v starem kraljestvu. Tisti si, ki ustvarjaš nove šablone za drugo kreacijo. Ti se skušaš spomniti, od kod si prišla, kje so tvoje korenine, tvoj izvor.
In pred tabo je lekcija: Pričakuj spremembe in jih blagoslavljaj!

Tvoja izbira so (bili) učenje, rast in izkušnje. Izbral si se premakniti v naslednje življenje na Zemlji. Odločila si se vstopiti v novo energijo, mimo dualnosti. Kaj potem ni razumno, da se srečuješ s spremembami? Tako utiraš pot novi energiji...
Gledamo vse vas, ki ste v težavah. Ampak razlog zanje obstaja, namen je tam. Predlagamo, da enostavno dovolite spremembo. Videti je, kot da se sesuva stari jaz, da se trgajo vse tvoje sanje in upanja. In na en način to drži; pot utiraš in dosti stvari v tvojem življenju se mora spremeniti. Spremembe so včasih zelo globoke, stari temelji včasih morajo iti, popoln preporod je včasih nujen.
Vse tvoje spremembe so posvečene. Predlagamo ti, da se ne boriš s spremembami - blagoslovi jih.
Blagoslovi spremembo in to ji bo dalo novo energijo.

Ne gre več zate, šaumbra. Tvoje sedanje potovanje zadeva ljubezen do Duha in ljubezen do vseh, ki ti bodo sledili. Izzivi, v katerih si, v resnici niso tvoji. Sprejemaš jih za dobro Vsega Kar Je.
Zato te spoštujemo in zato te častimo.


V tebi je božansko ravnotežje

Del odgovornosti Karminskega Koncila je ponujanje našega dojemanja, predstavljanje tega, kar ob vas dojemamo mi. Včasih ne vidite svojega napredka, saj ste v sredini svojega življenja in izkušenj. Tako močno ste v dualnosti, da težko vidite, kdo v resnici ste. Zato vam ponujamo naš vidik.
Informacije, ki vam jih ponujamo, lahko uporabite za to, da vzamete svojo moč nazaj, da stopite v svoje opolnomočenje. Prav pazimo, da nam ne uide kakšna plehkost, zato vam podajamo kar najbolj uporabne in praktične informacije. Dajemo vam informacije, ki jih dobivamo od vas o vaši poti, pa informacije, za katere nam deli vas pravijo, da jih potrebujete. Predajamo vam to, kar prihaja od vas – zato vam je domače. Ker ste prosili za prav te informacije.

Pa se vrnimo k prehodu skozi Ognjeni zid. Angeli so bili s tabo, stali so ob Ognjenem zidu, a niso mogli skozenj. Videli so v ogenj, tudi tvoje zemeljske podobe, projicirane v ogenj; čutili so te takrat in čutijo te danes, a skozi ogenj ne morejo. Ogenj se spreminja tako kot vi in v kratkem času bodo skozenj lahko prišli tudi drugi. Ljudje boste prepoznali angele in se spomnili Doma. Bivali bomo skupaj...

Janez iz JAZije je torej s sovaščani začel ustvarjati arhitekturo in energijske vzorce nove dežele.
Prehod skozi Zid je zelo travmatična izkušnja, prva izkušnja, v kateri nimaš kontrole. V bitju se pojavijo groza, ločevanje, razkol. Janez je bil vedno princ, dedič prestola in svoboden v ustvarjanju, zdaj pa ga je Zid naenkrat drastično spremenil, v bistvu ga je zažgal. Nastal je konflikt v izkušanju žalosti, jeze, bolečine in trpljenja. Tega še nikoli ni izkusil. Pojavila se je krivda. Krivda, ker je šel predaleč. Janez je čutil, da bi moral ostati Doma, kjer je vse dobro. Ogenj je Enost, kar je princ bil, zdrobil na koščke in to je na en način povzročilo vojno v njem.
Travma kot da je trajala večno. Izkušnja je bila polna najglobje žalosti, jeze, sovraštva.
Celo večnost je bil v območju Ognjenega zidu. Zdrobilo ga je...

Po raztreščenju in zdrobitju so se delčki Janeza na en način organizirali v dva dela:
- manjši del se je povezal in skozi univerzum padel na Zemljo ter vstal v človeškem telesu, ki je hodilo skozi življenja in dobivalo izkušnje v iniciacijah
- večji del je bil še nekaj časa v Zidu in njegovih težavah, potem pa se je povezal z drugimi delčki svoje vibracije. Obdal se je z zaščitno energijo, s kokonom in v njem zaspal. Ščitilo ga je več vrst nevidnih ljubečih energij. Ti deli so gledali noter, vase. Za Duha v Janezu je bila to nova izkušnja, saj je do zdaj vedno ustvarjal navzven. Večina sesute energije je torej globoko zaspala, usmerjena vase.
To se še nikoli ni zgodilo. Duh je skozi Janeza pogledal navznoter, začel je gledati iz nove perspektive – ne ustvarjati navzven, kot doslej.

Manjši del Janeza je pozabil na svoj angelski izvor, celo na prejšnja življenja. Začel je verjeti v rojstvo, življenje in smrt, celo ime se mu je spreminjalo in spol. Počasi se je začel spraševati, kdo je, a besede očeta, cerkve in tistih, ki so kontrolirali duhovne doktrine, niso odzvenele v njem. Več življenj se je iskal, še več jih je preživel v osamljenosti in samosti. Z glavo je trkal ob steno. Po vseh izzivih, bolečinah telesa, uma in duha, se je Janez lepega dne vdal. Ni mu bilo mar, če živi ali umre, v njem ni bilo več strasti za človeškost. To ni bilo žalostno; bil je čas. Nastopil je čas za opustitev človeka, njegovih prepričanj, za vzdrževanje človeškega stanja.

Janezovi prijatelji so menili, da potrebuje preprosto službo, delal naj bi enostavne stvari, ne pa se ubadal z odkrivanjem sebe. On pa je nehal iskati zunaj sebe, mirno je sedel in začel sprejemati. Začel je poslušati in slediti svojemu glasu. Odložil je knjige. Odložil je vse, kar so mu drugi govorili, spustil je borbo v srcu in borbo v umu.
Šele zdaj je razumel, za kaj gre. Večji del v kokonu se je začel zbujati.
Del v kokonu je končal z introspektivo, bil se je pripravljen zbuditi. In to kot otrok.

Si mislila, da je tvoj Resnični Jaz kot oče ali kot mama?
Ne, otrok je. In prva stvar, ki jo želi, ko se zbudi, je, da se združi s teboj. Iskati te začne.
To je prebujanje Kristusove zavesti v tebi.
Višji Jaz je otrok.
Višji Jaz te išče, želi si združiti se s teboj.
Ko te najde, pride do prebujanja Kristusove zavesti.

Janez je torej začel poslušati. Najprej je poslušal kot so ga učili drugi, pa ni prav dobro delovalo. Čeprav je skušal biti miren, je spet iskal, tokrat v umu – eno za drugo je poskušal »pravo« tehniko, »pravi« proces. Šele ko je prisluhnil na svoj način, je začel slišati energijo, ljubezen in strast dela, ki ga je pustil za sabo. Razumel je še nekaj, česar ni mogoče razložiti drugemu, saj je izkušnja enkratna in osebna, ni jo mogoče začrtati. Od tu naprej ni procesa, ki bi ga bilo mogoče določiti ali svetovati. Lahko je govoriti o tem, kako ljudje ste kreatorji, kako se pride tja in o izkušnjah. A proces prebujanja božanskosti je globoko oseben. Ni ga mogoče določiti. Vsak človek ga bo razumel zase.

Janez je dovolil na ravni popolnega opuščanja. Začel je slišati in razumeti. Se zlivati z Resničnim Jazom, ki ga zamenjujete z vodniki, z zunanjo energijo, celo z Jezusom. Vsi ti te vodijo, delajo s tabo, te ljubijo, a zlitje in notranje združevanje in notranje odkrivanje so nekaj dosti večjega.
Prebuja se opuščeni večji del, Resnični Jaz. To si ti in prihaja iz notranjosti.

Preden gremo naprej, predlagamo, da občasno prebereš prejšnje predloge. Če nimaš bistvenega razumevanja temeljnih predpostavk, bo lahko zabolelo – zapela te bo lastna ustvarjalna energija, kar ti morda ne bo tako všeč. (pripravljalka povzetkov priporočam, da si na www.crimsoncircle.com ogledaš Geoffova kanaliziranja v celoti).

Dragi šaumbra, ko začneš uporabljati pečico Milosti, sprejmi spremembe, ki temu sledijo.
Zdaj pa stopi v Novo hišo. Vsa vrata in polkna zapri, da nas nič od zunaj ne bo motilo. Če si pozabila – Nova hiša je simbol tvojega novega božanskega človeškega jaza. Je tvoja nova hiša, je to, kar si. Je čaroben prostor, poln vsega, kar si želiš. In zdaj gremo skupaj s teboj v kuhinjo. Ah, kakšen nered! Vsevprek po kuhinji ležijo tvoji izzivi, ki si jih vzel iz pečice. Pladnji fotografij in očala pa denarnice... Povsod so tvoji izzviv, lahko rečemo, da se ohlajajo. Pravi nered, zares...
Res je, da niste vedeli, kaj narediti s stvarmi po tem, ko jih vzamete iz pečice. In obdobje ohlajevanja je na mestu. En prehodni čas obstaja, da se stvari na človeški ravni res začenjo preobražati. Spremembe se začenjajo kot del procesa ohlajevanja.

Izzive, ki jih večina ljudi daje v pečico Milosti, je mogoče opredeliti kot izzive, povezane z:
1. biologijo (bolečine, bolezni, potrebe telesa)
2. odnosi (predstavljajo dvojnost)
3. obiljem
4. lastno vrednostjo (nič nisi naredila narobe; prehod skozi Zid in vse posledice zadevajo ljubezen in služenje!)
Zdaj pa vse po kuhinji razmetane simbole izzivov zloži na pladenj in vrzi vse v zrak! Opazila boš, da ne bodo padli na tla. V zraku bodo ostali, lebdeli bodo in se začeli preobražati. Spremenili se bodo v sijoče mežikajoče lučke, prav vsak od izzivov. Kot zvezdice bodo lebdeli pod stropom tvoje lepe velike kuhinje.

Potem ko svoje izzive vzameš iz pečice Milosti, ki je božanska milost v tvoji notranjosti, in jih vržeš v zrak, se bodo spremenili v te sijoče svetle zvezdice.
Ko ne omejuješ rezultata, pride do naravnega reda stvari.
Ko ne posegaš v izid, pride do naravne razrešitve.
Ko dovoliš, da se stvari same uravnotežijo!
Prav to dopuščanje ravnotežja, naravne razrešitve in naravnega reda stvari, težke človeške izzive preobraža v sijočo svetlobo.

Tole zdaj je naša najbolj čudežna zamisel (druge so in bodo bolj praktične), zadrži se nekaj časa ob njej.
Noter, v tebi, je božansko ravnotežje!
Vse te sijoče lučke – tvoji nekdanji izzivi – zdaj iščejo svoje ravnotežje. Izzive si spustila, ko si jih položila v pečico in jih dala na stran, da so se ohladili. Nimajo več teže fizičnih stvari, otipljivih predmetov. Ko jih vržeš v zrak, dovoliš, da najdejo svoje ravnotežje.
In zdaj te sijoče zvezdice naberi v prelepo ogrlico.
Zvezdice, ki so zdaj videti kot nabrani biseri, bodo tebe in druge spominjali na pretekle izkušnje.
Na to, da je vsaka tvoja izkušnja v sebi imela biser svetlobe in ljubezni.
Na to, da je v vsaki tvoji izkušnji bil razlog.
Ogrlica te bo spominjala na vse, kar si se naučila.
In spominjala te bo na zdajšnje učenje – kako dovoliti novo vrsto kreacije v svojem življenju.

V tebi je božansko ravnotežje! Ko boš dovolila delo tega ravnotežja, se bodo tvoji nekdanji izzivi k tebi vrnili na najbolj primeren način. Zapri torej okna in vrata Nove hiše in razumi, da to prihaja iz tvoje notranjosti. Ni več primerno vodnike prositi za pomoč. Seveda te ljubijo, vendar niso več v tvoji energiji. Ni čas za obračanje na Tobija ali na katerokoli drugo bitje.
V TEBI je božansko ravnotežje. Med tabo in tvojim Višjim Jazom je.
Čarobno je to, razumi: Noter, v tebi, je božansko ravnotežje.


http://www.crimsoncircle.com/
nadaljevanje prihodnji ponedeljek

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040628145111271







Domov
Powered By GeekLog