NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 21-apr
  • Moja elektrarna by ENERTEC pokal Slovenije v akvatlonu 2024

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  • četrtek 25-apr
  • Tadej Toš: ABRAhmm

  • petek 26-apr
  • VegaFriday v Mariboru

  • sobota 27-apr
  • Začetek sezone na parkovni modelni železnici

  • torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Moje oči   
    torek, 6. julij 2004 @ 05:41 CEST
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Poezija, pesmi in verziUživam ta prečudoviti svet svojih oči,
    to prijazno veselje, to utripajočo polarnost
    harmonije med nebom in zemljo,
    to uprtost v luč sprehodne vdanosti.

    Na skoraj žareči način gledajo moje oči
    to lepo in nevsiljivo odkritosrčnost narave,
    to neizmerno očaranost z barvnimi viticami,
    to natančno stopnjevanje uresničevanja življenja.

    V ritmu z letnimi časi, v popolni čistosti jutra,
    gorečnosti večera in sončnega zatona,
    zrejo moje oči v to duhovno organizacijo stvarstva
    in vso to tančico tonov pomladnega zelenja.

    Zrem vsa ta zavestna, srcu prijetna doživetja iz oči,
    ki zlagajo vame vtise tako vztrajno in zgoščeno,
    s tako čudovito zamišljenostjo in ritmičnostjo,
    s presenečenji, ki jih pozna vsak kotiček moje duše.

    Zbujajo se z dvema vrisanima srcema v zenicah,
    kakor dve zajetji svetlobe iz samotnih zvezd,
    vpeti v valovanje zelenega dihanja in ljubezni,
    z nepretrgano vrsto mojih prilagodljivosti.



    V moje oči vstopajo vtisi in podobe kakor zvoki,
    kakor mili glasovi iz glasbil orkestra,
    kakor zvoki pojočih čustev skoz ostale čute
    in besede s smejočimi se pogledi življenja,

    posvečeni v darovih Stvarnika meni,
    s spreminjanjem barvitosti v žuborenjih časa,
    v bojevitostih obstanka in mojega spoznanja,
    kakor najbolj dragocen zaklad dobrohotnosti.

    Skoz svetal dan in skozi vse moje življenje
    se pogled oči spaja z glasom začudenja,
    s pogledom v duhovno čutne nadrobnosti
    in nadomestitve, ki se spajajo z ozračjem sveta.

    Z razčlenjevanjem čudežev narave v duši,
    z umetniško dopolnjenimi podobami vtisov,
    navzvezn obrnjenimi, v stene človeškega duha,
    v katerega je odložil Bog svoj red popolnosti

    skritega razuma in najnežnejšega čutenja -
    podobe natančno razdeljenega dneva,
    vdihovanje in izdihovanje potopljenih noči
    med jingom in jangom stvarstva.

    Vse je prepredeno s harmonijo oblik in barv,
    z iznajdljivostjo filograna je izdelan vsak list,
    ki diha, sije in žari v moje nenasitno lačne oči
    s prasketanjem in tlenjem večnega ognja.

    Z univerzalnim jezikom so v oči položeni
    ključi narave in znamenja vedeža, stvaritelja
    in učenjaka, v samotno premišljujočo dušo,
    da opazuje svet, ki ga občuduje in ljubi.

    Moje oči so opremljene s slikarskim čopičem,
    s porajajočimi barvitostmi cvetne grede,
    z zamišljenostjo nad curkom izvira studenčnice,
    večno mlade, od začetka prebujenja.

    Popolne v zaznavanju in odlaganju spominov,
    spoznavne in svarilne v prijateljstvih,
    globoko zasidrane in vgnetene v mislih
    in prisotne v osupljivih podrobnostih.

    Moje oči so v funkciji čarobne svetiljke razmišljanja,
    z boječnostjo in zaprtostjo vek uspavane in zavarovane,
    v zagonetno prijateljstvo drugih oči potopljene
    in tudi z neizprosno potisnjenostjo v temo oslepljene.

    Ne oddaljijo se od misli samotnega ravnanja,
    ko gredo od enega človeka do drugega,
    ko motrijo in trosijo svetlobo žarkov iz duše.
    To so moje oči, ki vse skrbi posvečajo ugodju

    bivajočega bivanja izven mene v njih samih
    in sprejemajo vase harmonični svet,
    simetrijo vznemirljivih in očarljivih doživetij,
    posvečenje z mnogoterostjo vase sprejetih podob,

    zamaknjene v področja strasti in ljubezni,
    zamaknjene v človeška neugodja in sočutja
    in vendar tako pogosto zasidrane v svojo podobo
    z iskrami solza, kadar je v duši hudo.

    To spoznanje navzočnosti sveta v svojem srcu,
    to videnje, ki niha med biseri in jastrebi,
    to dihanje s svetlobnim bleskom trenutka
    je lepota, ki drhti v listih iz korenin stvarstva.

    ...o0o...

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Tatjana Malec
  • Več s področja * Poezija, pesmi in verzi

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040531144101655

    No trackback comments for this entry.
    Moje oči | 6 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Moje oči

    Prispeval/a: arlena dne torek, 6. julij 2004 @ 11:02 CEST
    draga Tatjana
    ko sem brala tvojo pesem , sem dobila sliko izvira...
    spominjaš me na izvir iz katerega žubori kristalno čista voda in napaja bregove naših src...
    hvala ti za to
    lep pozdravček na obalo
    Arelena


    Moje oči

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 6. julij 2004 @ 13:51 CEST
    Draga Arlena,

    upam, da si v redu. Me veseli, da si pričaraš izvire čiste vode in da si uživala ob mojem navdihu na temo "oči". Oči so organ, s pomočjo katerega doživimo največ lepote Stvarstva. V teh poletnih dneh se kdaj uleži v senco, zapri oči in misel ti bo pila sen o ljubezni. Tedaj se boš prebudila s telesom in dušo novega življenja. Samo hip sreče čutiš, ko si. Vsaka misel, vsaka srčna beseda je kot molitev, ki jo tvojemu življenju daruje sinje nebo, jutro zavito v svilo jasnine in zelenje, ki se dotakne tvojega očesa in osreči tvojo dušo. Tedaj se počutiš kot božanska ženska. Ko prisluhneš molku, zaklenjenem v čustvih ljubezni, si razpeta med dvemi vodami in sedmero gorami. Si kopno, obdarovano s soncem, ki je vzljubilo tvoje dišeče oblike. V prostranstvih velikega ravnotežja si ti s svojimi očmi brezmejna v duši, kakor oaza novega premišljevanja in zarisovanja podob v svojo zavest. Ko najdeš sebe, pozabiš svet. Naj te ta mala vlakenca mojih misli, namenjenih tebi, razveselijo. Svoje veselje daruj mavrici, ki boža tvoje in naše oči, da lahko užijemo toliko lepote v tem življenju, ki ni nič drugega kakor curek potešitve naših čutov.

    Lep pozdrav tebi Arlena

    Tatjana


    Moje oči

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 6. julij 2004 @ 14:12 CEST
    Dragi Miran,

    tudi tebi, neutrudni letalec v višjih hierahijah stvarstva želim, da bi z jasnimi očmi videl vse tvoje vzvišene naloge, prenesel na nas vse natančne pomene tvojih vizij in spoznanj, da bi vsa nagnjenja k dobrim dejanjem spremljalo budno oko in ti po zakonih narave omogočilo, da pripelješ vso tvojo drobnico v duhovno življenje. Skoz maternična vrata neba gledajo naše oči in častijo najvišje spoznanje poslednje skrivnosti. Zapri oči in bodi podoben brezi, ki je zaljubljena v svetlobo, ki se je rodila v njenem belem telesu. Tudi tebe naj ta moja drobna vlakenca besed razveselijo in naj te spodbudijo k ponovnemu srečanju s svojimi prijatelji, ko boš to potrebo v sebi začutil.

    Lep pozdrav tebi Miran

    Tatjana


    Moje oči

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 6. julij 2004 @ 17:16 CEST
    draga Tatjana,
    hvala ti za vso pozornost, ki nam jo namenjaš. Glede " letalstva" in " natančnih pojasnil vizij in napotkov", pa je vse odvisno od Volje Boga koliko bomo deležni tega vodenja. Seveda si tudi sam želim, da se zopet srečamo in še poglobimo naše prijateljstvo s katerim ima božanska volja zagotovo svoje načrte, ki jih bo postopno in nevidno v malih dozah dozirala. Znamenj tu na zemlji je, bilo ob tem našem skupnem srečanju dovolj.

    Na ti dam ob tej priliki še razlago simbola žarečega križa na naslovnici moje knjige.

    Naslovna stran prikazuje žareči križ ljubezni. To prikazuje proces človeka, ki se približuje prebujenju in oživitvi Božanske prave narave, kajti čim bolj se človek približuje Božanskemu v sebi, tem bolj se poveže s svojim bistvom svojo pravo naravo in tako svojo novo stanje izžareva v svet okoli sebe.

    Božanski val, ki pa priteka navpično je podoben navpični liniji, sila ki izžareva ljubezen pa se širi vodoravno. Obe se povezujeta v križ, v katerem se srečata Bog in človek. Vodoravna linija služi navpični. Srce človeka, ki diha v božanski sili, se tako čedalje bolj odpira in odraža kvaliteto.

    Kdor se tako prepusti ali preda Božanskim žarkom ali preda valovom ljubezenskega valovanja, se sčasoma ne ubada več s vprašanjem, ali je njegovo ravnanje dobro ali slabo, niti se ne trudi, da bi bil dober in ljubeč član skupnosti. Tak človek živi v predanosti božanski volji, ki ga nosi skozi življenje, ki je neprimerljivo mogočnejša od njega samega. V srcu vsakega takšnega človeka je neizmerno bogastvo in velika topla blagost. Deležen je neizmernega obilja iz duhovnega sveta in zato ne more drugače, tudi če bi hotel, kot da svoje bližnje obdaja z razumevanjem in nežno blagostjo. To je "Človek drugih dimenzij".

    Tako je tak človek povezan z Božanskim, ki je režiser-nosilec razvojnega načrta in voditelj vseh stvari. Tako človek iz te dimenzije ljubezni, modrosti in jasnosti dobi vse, kar mu Bog želi dati. Tak človek postane v svetu božanski sodelavec in najde svoj prostor, da lahko prenaša božanski načrt svojim bližnjim. Svoje vrednote mu ni potrebno dokazovati ali se zanje celo boriti. Vrednost takega človeka, ki živi v Bogu, govori sama zase. Za realizacijo naloge ne potrebuje nikakršnih sredstev, ki bi kakorkoli opravičevala doseganje cilja. Osebna volja takega človeka in Božanska vsevolja delujeta vzajemno(" Bog ti delaj moje in jaz bom delal Tvoje!" ). Tako zaradi predanosti, zaupanja, visoke morale in etike tak človek ne prikliče več nikakršne nasprotne sile zla, pa tudi soljudi se ne boji več. S svojim odprtim srcem je tak človek sposoben gojiti samoumevno ljubezen do bližnjega, saj povsem zaupa v prijateljstvo, zvestobo in pomoč soljudi.

    Ta realna in konkretna pozitivna podoba človeka nove dobe je prepoznavni cilj za človeka tretjega tisočletja, če hoče odrešti svojo ujeto dušo. Ta cilj za človeka prihaja iz volje Boga in ni ga tako težko doseči kot se to običajno v vsakdanjem posvetnem življenju misli.

    In za konec naj še dodam misli velikega "utemeljitelja gledališča absurda", Eugenea Ionescua, ki pravi:" Vedno se mi je zdelo čudno, da so koga imeli za nenormalnega, če se je spraševal po smislu vesolja, po smislu človeka v njem, po smislu svojega lastnega življenja. Kaj delam tu?. Nenormalno se mi zdi, da o teh stvareh ne razmišljamo; nenormalno se mi zdi, da se ljudje počutijo dobro, ko takorekoč slepo živijo.
    Morda zato ker je vsakdo - ne da bi to znal razložiti-prepričan, da mu bo nekega dne vse jasno. Morda je to milost za človeštvo, morda je milost zame."

    Ionescu je prepričan, da je človek, človeštvo, zmanipulirano, svari pred množičnimi psihozami, ki so kot vidimo kar krepko na pohodu, saj se kot nevidna onostraska odeja razpostrira čez vse ljudi.
    lep podrav tebi moja duhovna prijateljica, Stojčiju in Arleni.
    Miran.


    Moje oči

    Prispeval/a: stojči dne sreda, 7. julij 2004 @ 12:49 CEST
    Draga Tatjana,

    kar simpatična tale tvoja pesmica, Moje oči :)
    Ja oči so ogledala naših duš,
    kot pravi star pregovor.

    Zanimivo, ko se pogledaš v ogledalu,
    iščeš na svojem obrazu le pomanjkljivosti,
    tisto, česar imaš preveč,(gube)
    in tistega, kar imaš na obrazu včasih premalo
    (vedrine in zdrave barve)
    redko pa se v ogledalu pogledaš v svoje oči
    v ogledalo svoje lastne duše, :)

    Po našem srečanju,
    sem kar ostal za nekaj dni na morju,
    tako, da ne morem odgovarjati na maile.
    Bom odgovril, ko pridem domov. :)
    vas vse lepo pozdravljam. :)

    p.s. vsak dan se poglej v svoje oči,
    ogledali tvoje lepe duše. :)




    ---
    stojči


    Moje oči

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 7. julij 2004 @ 19:10 CEST
    Prijatelju Stojčiju,

    me zares veseli, da se ti zdi pesem "Moje oči" simpatična. Žal mi je, da nisi na morju boljše inspiriran in razpoložen, da ne bi iskal na obrazu le odvečnih gub in tistega, kar je premalo - vedrine in zdrave barve, saj je vendarle morje ogledalo Zemlje in ko pogledaš v val vidiš četvero oči, ki bi morale žareti od sončnega veselja.

    Iskrica:

    Oči so samo žeja spoznanja,
    ki te vodijo naprej in naprej,
    na tvoj hrepeneče izpolnjeni val.
    A, ko na morskem valu nisi ti,
    temveč tvoja senca, brez oči,
    ki te spremlja in ob tebi živi,
    kdaj pa kdaj v ogledalu spoznaš,
    da resničnost v morskem valu nisi ti,
    temveč tvoja globina oči.
    V zenice včasih veter zanese pesek,
    ki pekoče zbada in je neprijetno rezek.

    Moje oči žarijo resnično veselje,
    izpolnijo mi vse moje srčne želje,
    nič premalo ali odvečnega niso opazile,
    vse je čudovito in lepo, kar so v dušo zložile.

    Uživaj in lep pozdrav

    Tatjana


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,41 seconds