|  Je cerkev,
samo zložen kamen na kamen,
ali nekaj več?
Seveda je lahko tudi nekaj več.
Vanj so ljudje stoletja polagali
svoje dvome, upe in prošnje.
Zdaj, če ti znotraj sebe ne čutiš,
da je tudi tvoje telo,
ena sama mala cerkev,
tvojega čutečega srca,
in da je tudi tvoje srce,
ena sama mala cerkev tvojega čutečega Boga,
potem boš bolj težko začutil,
ta zložen vibrirajoči kamen upanja.
Cerkev z njenimi predstavniki,
pa že stoletja dela eno samo malo napako:
Vsi namalani svetniki in kipi,
kakor njihovi živi predstavniki,
ki se v njej obračajo na Boga,
pa namesto v srce,
raje gledajo kar v cerkveni strop, ali nebo.
Je pač lažje tako.
stojči Stojan Svet
|
NE ZAMUDITE
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 11. julij 2004 @ 08:14 CEST
Zato ti, kadar si tam,
kjer je ta posvečen kraj,
raje glej v svoje srce,
da boš začutil,
svojo svetost:)
lp
---
stojči
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. julij 2004 @ 12:15 CEST
Ne bomo se vtihotapili
v tvoj sanjski vrt srca naslade,
v tvojo svetlo radost raja,
v tvoj breztelesni glas srca.
Le kdo te več pozna? Dež naj pada
v tvoj s soncem obsijani svet
in zlata barva vseh svetnikov
naj ražari prostor okrog tebe,
da v cerkvi bo žarelo in gorelo.
Ti le pohajkuj s slamnatim klobukom
in z rožo v gumbnici po Piranu!
Ko trpeč boš sanjal o kapljah
koprnenja, ki sijejo ti v obraz
s pozitivk, tedaj namesto raja,
naj te tvoj sanjski izraz lepote
s pogledom v nebo ne izdaja.
Postani riba, ki nazaj zaplava!
...o0o...
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 11. julij 2004 @ 12:53 CEST
hvala ti za tvojo pesmico.
Res sem v Piranu kot običajno
obiskal vse drage mi cerkvice
in si ponovno ogledal,
že velikokrat videne slike in freske,
zaplaval v morju, se spomnil nate
in se vrnil domov,
dokončal nekaj člankov za pozitivke,
pa se bom spet vrnil nazaj,
ko se vreme spet popravi.
Sem že skoraj pozabil,
kako prijetno je plavati v morju,
ko si hkrati povezan z vsemi morji
in rekami, ki se zlivajo vanj,
z vsemi plažami,
ki jih božajo njegovi valovi,
pa tudi vsemi morskimi bitji,
ki v njem živijo,
Ja res je lepo, uleči se na valove,
se sprostiti in lebdeti na površini,
poslušati glas morja,
ki tako prijeto v ušesih šumlja.
Naj bo moreje čim toplejše,
da boš tudi ti lahko uživala,
v njegovih prijetnih valovih. :)
lp
---
stojči
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. julij 2004 @ 14:48 CEST
Me veseli, da so ti bile šaljive iskrice všeč.
Humor je zares pol življenja.
Zelo lepo je, da si gibčna ribica postal,
ki plava gor in dol med cerkvami,
svetniki, freskami in božjim razodetjem
in da kleče Mater božjo moliš pred nogami.
Naj ti bo srce, rdeča roža, cvetka prava,
z vsemi radostnimi zajetji in vnebovzetji.
Skrbno izgrebel si rdečo rožo iz tal
in jo položil svetnici v dar na božji oltar.
Modro morje, ki je valovalo, zdaj miruje
in te vabi k sebi, v kraje tuje.
Kdaj s pozitivk boš spet pobegnil,
prijatelje tvoje spet nategnil?
Če boš proti volji spet v mreže ujet,
pokliči Mirana, Arleno in še mene,
da se vid'mo ob kozarčku spet!
Alge so vzklile tam na morskem dnu,
mi prijatelji smo pa še vedno tu!
Vse kar prej te kdaj je žalostilo,
se trudi, da bi zdaj te prijazno vzljubilo,
ti novo žurko in veselje poklonilo.
Uživaj! Lepo se imej in se z nami smej!
Tatjana & Co
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: stojči dne nedelja, 11. julij 2004 @ 16:26 CEST
zate pohvala,
ko si tako razigrana
in polna življenja in veselja,
da ti človek kar komaj sledi. :)
Hvala ti za nasvet glede Marije,
čeprav v cerkvicah nikoli ne molim,
saj teh molitvic niti točno ne znam
Se niti ne trudim, da se versko vzgojim...,
Se pa v cerkveni tišini,
rade volje v srce poglobim
in začutim ta božanski,
notranje sproščujoči mir. :)
ps; Ja bo treba kdaj ponoviti našo žurko :)
---
stojči
Tvoja cerkvica, cerkvice, cerkev
Prispeval/a: Tatjana Malec dne nedelja, 11. julij 2004 @ 22:05 CEST
Ob vrnitvi, hladna noč,
ozračje od sreče se ohlaja,
vse tako je kot nekoč,
da se Stojči pisanju predaja.
Z morja vrne se predramljen
v dobri in hvaležni svet,
z višjo željo je omamljen,
da za pozitivke piše spet.
Na prijatlje ne pozabi,
slike Benna jim pošlje v dar,
sveta jeza ga pograbi,
ko ob srfanju grozi vihar.
A božanska blaga roka,
mu ponudi pajočolan,
labirint osončij, da brez joka
poskoči Stojči v vesli dan.
...o0o...