Duša in osebnost

Duša je nemirna, če se ne odzivamo nanjo, če skušamo spregledati njeno bolečino. Zakaj bi dušo, ki je popolna, polna ljubezni, modrosti, nekaj bolelo?
Ker duša naleti na organizem, skozi katerega se hoče izraziti in razbohotiti, na našo osebnost. Prerasti zmedenost v nas, se dokopati do svetlejših izkustev, do smisla, je pot, ki je za dušo balzam. Je pot ozdravljenja osebnostnih realnosti.
Poznavanje sebe, torej dinamike svojega notranjega sveta, je priložnost za dušo, da privre na dan. Duši dolgujemo odstiranje realnosti tega sveta, saj nam daje življenje.

Pa potujmo po tem živem organizmu, osebnosti. Poglejmo, kako deluje, katere zakonitosti lahko odkrijemo, katere pasti se nahajajo v njej.
Potovali bomo počasi, s pozornostjo in odločenostjo, da spoznamo sebe.
Opazili boste, kako zelo smo si ljudje podobni med seboj. Kako smo le navidezno daleč eden od drugega.
Zato, da si boste lažje predstavljali to notranjo deželo, vam povem, kje se bomo ustavili in kaj bomo spoznavali.
Prvi kraj v našem notranjem svetu je tisti, kjer domuje naša ODGOVORNOST.
Nadaljevali bomo do kraja, ki se mu reče POZITIVNOST.
AVTONOMNOST je področje treh kvalitet, in sicer Intimnosti, Zavedanja in Spontanosti.
In že prispemo do strukture naše osebnosti, ki je lastna vsem ljudem. Tu bomo spoznali tri "osebna stanja", ki jih bom po teoriji transakcijske analize poimenovala ego stanja.
Spoznali bomo, da imamo v sebi ego stanja, ki nosijo vsak svoje kvalitete. Srečali bomo sebe skozi notranje glasove, ki jih proizvajamo sami, sebe kot "demone", sebe kot Otroka, sebe kot Odraslega, sebe kot Starša. Razmejili bomo vplive, ki smo jih bili deležni tekom vzgoje, in naše odločitve o tem, katere od teh vplivov smo sprejeli. Odkrili bomo našo osebno zgodbo. Zgodbo, ki smo jo napisali nekje v globini našega dojemanja sveta in sebe, v globini bolečin in obramb pred njo. In na vrhu te naše dežele bomo odkrili možne izhode iz labirintov. Odkrili bomo potenciale za spremembo notranjega dogajanja z namenom, da Duša opravi svoje poslanstvo, da izrazi svoje kvalitete.
Obiščimo torej prvi kraj.

Odgovornost

Zakaj najdemo na začetku naše poti ravno ta "kraj"? Ker je to naša sposobnost, da dojamemo in spoznamo svoja vedenja, misli in čustvovanja kot naša lastna.
Ideje, misli, čustva, ki jih zavržemo ali sprejmemo, so naša. To je kraj, kjer ni prostora za izgovore, češ da "me je nekdo ujezil" ali "zaradi tebe sem razbila kozarec". To ni prostor za verjetje v zunanjo kontrolo.
Na poti k duši gremo skoz deželo, kjer imamo notranjo kontrolo. Kjer smo mi tisti glavni akterji. Ne glede na vplive iz zunanjosti smo mi tisti, ki delujemo, čustvujemo in mislimo.
Kako to počnemo, pa je odvisno od marsičesa. V prispodobi lahko rečemo, da tudi od kvalitete zemlje, od podnebja … V tem se razlikujemo med seboj. Kar pa je najpomembnejše, odvisno je od tega, kaj smo tekom svojega otroštva napravili s svojo pozitivnostjo, s katero smo se rodili.
Spoznali boste, da je pot tistega, ki tega kraja v sebi ne sprejme, krožna. Od tu naprej je napredek možen le, če priznavamo sebe kot glavnega igralca zgodbe, ki jo pišemo zase.

Pozitivnost

Rodili smo se s čisto naravnanostjo Duše, s pozitivnim odnosom do sebe, do sveta. Rodili smo se z zavedanjem, da smo v redu, da je svet tudi tak. Skoz leta smo oblikovali življenjske pozicije, vrednostni odnos do sebe in do sveta oz. do življenja in drugih.
Razpon tega vrednotenja se giblje od pozitivnega k negativnemu.
Spoznali smo ta del dežele notranjega sveta. Sedaj pa postanimo tu in se vprašajmo, kako v resnici doživljamo sebe, druge, svet?
Pozorni bodimo na to, predvsem v času, ko nam gredo stvari slabo. Takrat nam je najbolj jasno, kaj vse si mislimo o sebi, o drugih, o svetu. Čeprav so to misli in čustva, ki so intenzivnejša v določenih kritičnih trenutkih, se zavedajmo, da ravno v kritičnih trenutkih odločamo o sebi, o svojih dejanjih.
Torej, tu že vemo, da so ključne naše misli. Misli, na osnovi katerih čutimo določena čustva. Tako spoznamo zlato pravilo, da na naša čustva lahko vplivamo posredno, preko naših misli. To spoznanje bomo vzeli s seboj na pot.
Posebno, ko bomo spoznavali naše notranje "magnetofonske trakove", na katerih imamo posnete določene misli.

Nadaljujemo pot in pridemo do kraja, ki je pomemben za naše zdravljenje, ker vključuje
Zavedanje, Spontanost in Intimnost. To je kraj, kjer kraljuje Avtonomija.

Avtonomija

To je stanje naše osebnosti, v katerem prekinemo svojo morebitno odvisnost od drugih, svoja 'ne-O.K.' razmerja do sebe, življenja in drugih, preteklost, obrambo, ki jo zavijemo v razne igre, bolj ali manj tragične zgodbe.
Avtonomija vključuje tri bistvene elemente.
INTIMNOST: to pomeni, da smo sposobni bližine z drugimi ljudmi, da si dovolimo biti blizu drugim in dovolimo drugim, da so blizu nam.
SPONTANOST: zavedamo se svojih potreb, želja, namenov, smo asertivni glede želja, jih realiziramo in ne igramo iger.
ZAVEDANJE: zavedamo se svojega vedenja, mišljenja in čustvovanja, ki so izven iger, tu smo na stališču "jaz sem O.K., drugi so O.K.".

Avtonomijo povečamo, ko povečamo vpliv Odraslega, torej tistega dela nas, tistega "ego stanja", ki uravnava sporočila iz Otroka in Starša, vzdržuje razmerja z zunanjo realnostjo, sprejema in analizira informacije ter rešuje probleme.
Da bi lahko ta del nas, naša psihična realnost, pravilno deloval, mora imeti točne informacije o realnosti in notranje vezi morajo delovati pravilno. To dosegamo v procesu zdravljenja. In sicer tako, da prevetrimo svoja verovanja in predstave, da pretresemo svoje izkušnje in razumevanje le-teh, da preverimo, kako realni so podatki, ki jih imamo o realnem svetu, in kakšen vrednostni naboj smo tem izkušnjam vdahnili.

Patricia Saša Z.

(ponovna objava po izboru uredništva)