NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Misel tedna   
    nedelja, 17. oktober 2004 @ 14:22 CEST
    Uporabnik: Devi

    * Modre misli in zgodbe





    Če je edina molitev,
    ki jo v vsem svojem življenju izgovarjate, hvala,
    bo to zadostovalo.


    Mojster Eckhart




      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Devi
  • Več s področja * Modre misli in zgodbe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20040914224512296

    No trackback comments for this entry.
    Misel tedna | 8 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Misel tedna

    Prispeval/a: stojči dne nedelja, 17. oktober 2004 @ 21:41 CEST

    Kako resnično. :)

    Hvala Stvarniku, ki mi omogoča, da sem živ.

    Hvala mojstru Eckhartu za to globoko misel,

    hvala Devi za njeno izbiro te misli,

    hvala vsem urednikom in ustvarjalcem pozitivk,

    hvala tebi, ki prav zdaj bereš tele vrstice,

    hvala vam moje drage prijateljice in dragi prijatelji.

    Skupaj z vami sem preživel čudovit dan. :)

    Hvala.

    ---
    stojči


    Misel tedna

    Prispeval/a: Radovedni dne ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 17:49 CEST
    Hvala dragi Stojči, vsem si nam polepšal dan.

    Lep pozdrav Radovedni


    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 19. oktober 2004 @ 17:27 CEST
    res hvala dragi Stojči za te misli in tudi Petri za izbranega Mojstra Eckeharta glasnika univerzalnega krščanstva.

    Stoletja dolgo je bil ta lik največjega krščanskega učitelja srednjega veka prekrit s tančico. Nihče več ni poznal niti imena tega moža, ki je tako svetlo sijal v svoji dobi in je bil za mnoge ljudi, ki so iskali Boga, svetloba upanja in izpolnitve. Vse kar je zapisal, so bile božje besede, sam to takoj podpišem.

    Šele na začetku prejšnega stoletja, v obdobju klasične idealitične filozofije, se je začelo nekaj učenjakov zopet ukvarjati s starim mojstrom. To je bilo obdobje preloma in novega začetka po zmagi nad stoletja dolgo duhovno okamenelostjo v dogmatični ortodokstnosti in ozkem racionalističnem razumskem verovanju. Vendar so bili nekateri, ki so resnično našli dohod do spoznanja velikega misleca in mistika. Tem pa so se odprle neslutene razšežnosti duha, dimenzije, ki ležijo onstran vseh normalnih človeških predstav in zaradi katerih se t. i. temni srednji vek kaže v čisto drugačni luči. Ponovno odkrito delo mojstra Eckeharta je naredilo zelo globok vtis na tako pomemebne filozofe, kot so Fichte, Schelling, in Hegel ter bistveno navdihnilo njihove lastne miselne smeri.

    Mojster je kot mislec in opazovalec zadnjih rasnic dojel globino Evangelija z do takrat še neznano jasnostjo in neslišano živostjo. Kot pridigar in pisatelj je s prežemajočim poletom oznanjal spoznanja, ki jih je bil deležen in sicer na način, ki je daleč presegel to, kar so do tedaj pripovedovali drugi veliki učitelji njegovega obdobja. Zaradi radikalnih posledic svojega mišljenja, ki je temeljilo na najbolj notranji izkušnji in zaradi nezaslišane ostrine svojih formuliranj je Mojster neogibno čeprav proti svoji volji zašel v globoko nasprotje z uradnimi cerkvenimi doktrinami in s tem ravno tako neizogibno v spor s samo cerkveno institucijo, to pomeni z dostojanstveniki, ki so utelešali vrh njene hierarhije. Ta nasprotnost je bila tako temeljna in nepremostljiva kot nasprotnost med duhom in svetom.

    Kajti oznanjevanja Mojstra so bila prežeta z duhovno opredeljenostjo, ki je bila v popolnem nasprotju s smislom in prizadevanji človeka tega sveta ter s prizadevanji cerkvenih mogočnežev in je zato nujno morala izzvati njihovo nasprotovanje. V vseh besedah Mojstra vedno znova zažari neimenovano eno, ki se ga ne da dojeti s človeškim razumom, ker leži onstran vseh pojmovanj. To eno izvira iz globine notranjega razodetja, ki izhaja iz duha, iz duha prepoznava in živi. In samo na tej ravni notranje primernosti, torej globoke duhovne sorodnosti, lahko človek resnično razume, kaj nam hoče oznaniti Mojster.

    Njegovo temeljno spoznanje in sporočilo Mojstra temelji na eni strani na obširnem poznavanju celotne zahodne filozofije, tudi nekrščanske, na drugi strani pa predvsem na spoznanjih, ki jih je z razmišljanjem in opazovanjem izkusil v svoji najgloblji notranjosti. Bil je mistik, filozof, teolog in oznanjevalec božje resnice. To, kar je učil in živel, zajema najbolj notranje bistvo krščanstva in vsake prave religije. Mojster ne prinaša novega nauka, ampak z mojstrskim obvladovanjem jezika in notranjim žarom prepričanja oznanja zadnje resnice.

    Bog je onstran vseh človeških sposobnosti predstav. Ne moremo ga prepoznati ali doživeti vsekakor ne s svojimi naravnimi sposobnostmi ne z razumom ne s čustvi, niti s čuti. Nanj tudi ne moremo vplivati; ne moremo ga prisiliti s svojo človeško voljo s pomočjo vaj, niti s ga pregovoriti s pomočjo molitev ali ga " podkupiti" s vojim ravnanjem s pomočjo dobrih del. Bog je enost v vsem in preko vsega. Iz te enosti deluje in pri tem vedno v njej ostane. " Nič ustarjenega" se ga ne dotakne. Človek je padel iz božje enosti zaradi tega, kar imenujemo izvirni greh. Zapeljala ga je lastna volja in tako je prvotni človek zapustil božji red zaradi zlorabe svoje svobode in se povezal s svetom materije. To je svet razcepljenosti in mnogoterosti, ki je nujno nepopolen; vse na njem je časovno omejeno, torej podvrženo spremembi, minevanju in smrti.

    Na tem svetu nasprotij, ki se medsebojno pogojujejo, je tudi Bog nasprotje človeka. Te nasprotnosti pa človek zemeljske narave ne more odstraniti sam. In vendar je človek, ki hrepeni po tem iz globine srca, zmožen zopet doseči izgubljeno enost z Bogom. Kajti globoko v svoji notranjosti je božje narave vendar se tega ne zaveda, tako da božji princip, skrit v njegovem jedru bistva, ne more delovati. Je ujetnik, ki čaka na odrešitev( Mojster ).

    Mojster imenuje ta princip večnosti v človeku" iskrica na dnu duše". Če iskalcu Boga uspe zopet prebuditi ta nesmrtni duhovni princip, ki v njem počiva ali spi, lahko ponovno vzpostavi enost z absolutnim. Znova se rodi v Bogu. To Mojster razume kot " ponovno rojstvo". Pogoj za tako ponovno rojstvo iz "vode in duha" je, da človek "odloži vse, kar ni božje" , da se torej znebi vseh vezi,vežejo na ta svet, da se predvsem znebi samega sebe ( ne da naredi samomor! ) in zapusti svoj ego, lastno voljo in se popolnoma prepusti božji volji. To notranje izpraznjenje imenuje Mojster " vzeti slovo". Je torej nepogrešljiva osnova, na kateri mora graditi človek, ki išče Boga. Življenje v tem notranjem poslavljanju pomeni za Mojstra uresničitev krščanske revščine, ki ni zunanja, ampak notranja revščina, revščina v duhu. Pri tem ne gre v prvi vrsti za odpovedovanje stvarem tega sveta, ampak za opustitev vseh želja, strasti, in hotenj. Tudi opustitev ponosa na lastno znanje in spoznavanje spada k temu. Ključ do vsega je zato zmaga nad jaz osebno usmerjenostjo, ki je možna samo s popolno usmeritvijo k Bogu in neomajno pripravljenostjo dopustiti, da se zgodi Njegova volja.

    Mojster je dejal" Če bi kdo zaradi Boga zapustil celotno kraljestvo, obdržal pa bi samega sebe, potem ni zapustil ničesar. Če pa bi kdo tako popolnoma opustil samega sebe, da od njegove osebnosti ne bi ostalo ničesar drugega kot goli nič, je pred Bogom opustil vse in lahko na svetu obdrži, kar mu je dano v last".

    vsem skupaj lep podrav, še posebaj pa pozdravljam: Doktorja svetlobe-Stojčija, Radovednega, Vinka, Titanic, Areleno, Rino in seveda Tatjano, in Marjana.
    Miran.


    Misel tedna

    Prispeval/a: opazovalec dne torek, 19. oktober 2004 @ 19:00 CEST
    Hvala tebi Miran in ostalima.


    Misel tedna

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. oktober 2004 @ 10:09 CEST
    Ko je konec dneva in ležem spat se v duši globoko zahvalim, da so se mi v preživetem dnevu oglašale ure veselja, da so mi oči žarele ob ustvarjanju, da sem uživala umirjeno in tiho naravo ob sprehodu, da mi je bilo dano videti modrino morja in sončni zaton, da sem namenila naklonjenost in sočustvovanje neki osebi, ki sem jo naključno srečala in mi je potožila o svojih težavah, da sem se počutila sproščeno in zadovoljno, ko sem sedla k verčji, da sem nato poslušala glasbo iz arije Čarobne piščali. Oh, kako lep dan in jaz sem mu iz svoje prijaznosti in navdušenja namenila miloščino - majhno zahvalo, ki je izzvenela kot molitev.

    Tatjana


    Misel tedna

    Prispeval/a: titanic dne četrtek, 21. oktober 2004 @ 08:55 CEST
    Pozdravljena, Devi!
    Res si izbrala misel, ki nam je pomembna, da se jo vsak dan spomnimo. Ni dovolj, da rečemo hvala, kot so nas starši učili, ko nekaj dobimo. To so prazne besede, ki jih mnogokrat ne čutimo s srcem in so naučene fraze, ki jih zahtevajo in pričakujejo družbene norme od nas.

    Hvala izrečeno iz srca, pa je molitev. To je čarobna beseda, ki jo izgovorimo človeku, ki nas je osrečil z darom, lahko pa si zamislimo hvaležnost z drugimi besedami, katere poznamo in v mislih pošljemo obogateno energijo hvaležnosti proti človeku ali Bogu. Ko dobimo nekaj lepega od človeka, nam to da Bog po drugem človeku, zato smo lahko z molitvijo ali meditacijo hvaležni direktno njemu. Človek pa se počuti dobro in prav je tako, da se tudi njemu zahvalimo, če čutimo, za besede, misli in čas, ki nam ga namenja. Kar pa seveda v naši navadi ni in bi nas večina čudno gledala, če bi rekli: hvala za tvoje lepe misli, ki mi jih pošiljaš. Ampak ni potrebno, da to izgovorimo, če bi postali predmet posmeha, dovolj je, da se zahvalimo Bogu, da nam kaže naklonjenost preko tega človeka.

    Lep pozdrav vsem, Titanic



    Misel tedna

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 21. oktober 2004 @ 15:27 CEST
    se strinjam s teboj draga Titanic. Bogu reči hvala, kdo razen duhovno prebujenih duš se pa še zahvaljuje Bogu? Zelo malo.
    Iz tega razloga se v Pleterjih kartuzijanskem samostanu ti samotarja vsako noč v psalmih skupaj zahvaljujejo Bogu tudi za vse nas, ki tega ne počnemo. Imamo srečo da jih imamo, saj smo s tem njihovim zahvaljevanjem deležni mnogo milosti.

    Mi ljudje še svojemu psu rečemo hvala, ko za nas naredi kakšno prijazno gesto, se zahvalimo človeku a Bogu? Zahvaliti se Bogu je močno zavedanje, da obstoja in ko to storimo od srca nam je v trenutku lepše, prijetneje. Poskusite en dan v življenju to storiti a tudi v trenutkih ko vam navidez nič ne gre:" Hvala ti moj Gospod ker me je moj sosed nesramno ozmerjal, je že za nekaj dobro, sprejemam!"

    Spomnim se let nazaj ko mi beseda hvala Bogu nikakor ni šla iz jezika..sem se trudil nekaj dni na priporočilo nekega mojega prijatelja binkoštnika a v srcu to nisem začutil. Tako sem bil žalosten in jezen nase, da sem mojega prijatelja, ki se je non-stop zahvaljeval Bogu ( mi je šel že na živce ker je kar naprej govoril hvala, aleluja...., da sem mu enkrat celo dejal naj že neha težit in se prilizovat Bogu.)poklical in mu dejal da sam nič ne čutim v srcu, da to delam mehanično kot papagaj. Rekel mi je, da se bo že zgodilo, ko bom lahko od srca izrekel. Seveda mu nisem verjel kot tudi sebi ne.

    Potem pa sem Bogu v prošnji dejal, da mi naj pomaga da se mu lahko res od srca zahvalim za vse...Odgovor je prišel hitro a pretresljivo. Peljal sem se na obisk k neki duhovni skupnosti, ko mi je nanadoma iz stranske ceste na mojo prednostno pripeljal nek " kamikaze"šlo je res za las. Ko je nevarnost minila sem še le zavedal kaj bi lahko ostalo od mene, če bi sploh kaj ostalo in sem na ves glas iz vsega srca izrekel:" O bog moj, hvali ti da sem živ in zdrav!" In nič koliko takih situacij imamo vsi v življenju a nekateri ljudje se žal ne zahvalijo Bogu, ampak vam znajo v pogovoru dejati, da so imeli srečo, nekateri pa da so imeli dobro karmo. To zadnje sem slišal od neke osebe, ki javno prireja različne duhovne delavnice.
    lep pozdrav Miran.



    Misel tedna

    Prispeval/a: en_bk dne petek, 22. oktober 2004 @ 13:44 CEST
    Če je iz srca, če pa ni...pa tako ali tako nobena ne velja


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,48 seconds