| 
UPANJE
 Cilj ne opravičuje sredstev. Oni (voditelji, "evil ones", power
jukies) hočejo, da svojo pozornost in dušo popolnoma posvetiš preživetju, saj
v tem primeru pač ne moreš posvečati pozornosti svojemu opolnomočenju in svoji
božanskosti. Ohranjanje občutkov nebogljenosti in nemoči je zanje bistvenega
pomena.
Če priznavaš možnost, da nezemeljska bitja obstajajo, potem moraš priznati
tudi obstoj možnosti, da si ti eno od njih, ali pa vsaj, da ravnokar gledajo
vsak tvoj gib prek programa 'Zemlja v živo'.
Enost, mir, sodelovanje - teh stanj se ne ustvarja tako, da se spreminja
zunanji svet. Obstajajo v nas, a če počneš nekaj, da bi jih dobil, Vesolju namiguješ,
da jih nimaš (v tej dojemani realnosti), zato Vesolje preuredi realnost in priskrbi
primerne prostovoljce, da ti pokažejo še več ločenosti, vojne in tekmovanj.
BITKA!
Bitka se je začela! Armagedon je tukaj! Kdo bo zmagal, tema ali svetloba? Nobena,
obe sta ista stvar - ha ha! Vojna je iluzija! Ni druge vojne razen te, ki divja
znotraj vseh ljudi, medtem ko skušajo razrešiti svoje trpljenje in svojo nevrednost.
Da bi nekako opravili s krivdo in sramoto, ki jim je bila vcepljena od družbe,
religij, politikov, medijev, genetike.
Vojna je bitka spominjanja, boj za odrivanje Resnice. Boj je v tem, ali
ostati v zanikanju ali se predati temu, kdo res smo. Vojna med nami je vojna
v nas. Sem Svetloba? Sem Tema? Sem dober? Sem zloben? Sem vreden ljubezni? Si
zaslužim oditi v nebesa?
Na tem planetu se resnična bitka bije za to, kdo lahko vsili svojo precepcijo
realnosti večim ljudem. Kdo lahko proda svojo realnost/iluzijo bolj uspešno.
Pravica ne obstaja! Ni mogoča, saj ni nikjer ničesar drugega kot brezpogojna
ljubezen.
...
Pekel ne obstaja, razen če si ga ne zgradiš zase, kar ljudje počnejo vsak dan.
...
Matrica se napaja iz konflikta, če ga ni, se zruši zaradi pomanjkanja podpore
in energije.
Vsi religiozni/ozemeljski (nafta/moč/denar) konflikti, 'teroristi', 'vojne
proti teroristom' in podobno, tudi 'vojna proti drogam', so zadnji napori za
to, da bi se igra iluzije in ločenosti nadaljevala.
Imeli smo matriarhat, patriarhat, sedaj je čas za srednjo pot - za paradoks,
za spoznanje, da enost in ločenost obstajata hkrati in da je to darilo, ne pa
preklestvo.
Tretji je Sin/Hči/Kristus - rojen iz ljubezni Božanske Matere (Sveti Duh) in
Boga očeta, Božansko Žensko in Božansko Moško. Dualnost je izključno v tem:
ti in realnost sta ali moški/oče ali žanska/mati. To je pripeljalo do podreditve
moških oziroma ženskih sil in do utvar, da je eden pomembnejši od drugega. Dejstvo,
ki ostaja, pa je to, da brez obeh, združenih v Ljubezni, ne moreš narediti otroka.
Ničesar ne moreš narediti brez dveh v božjem združenju. Mati forme, prepletena
z očetom zavesti v stanju neprestane ekstatične združitve. (Dve kači, prepleteni
okrog drevesa življenja.) Forma, ki vsebuje zavest. Forma, ki omogoča izraz
zavesti v božanski sinergiji. Božansko Moško in Božansko Žensko znotraj nas
v sočnem čutnem/seksualnem strastnem ustvarjanju Kristusa-Otroka v Ljubezni.
Popolnoma novo Bitje Ljubezni-Svetlobe, ki v malem odslikava popolno ravnovesje.
Bitje, v katerem sta paradoks enosti in ločenosti v popolni enotnosti in harmoniji.
In skupaj kot Kristusovi Otroci, v čutni/seksualni enotnosti Duš, ustvarjamo
popolnoma novo Civilizacijo-Kristusove-Enosti, Brezpogojne Ljubezni in Svetlobe.
Brez svojih nacionalnih, političnih, religioznih, finančnih, socialnih
... identitet bi večina ljudi ne imela ničesar v svojem življenju.
Te identitete so novi bogovi.
Ključ za premik stran od vloge žrtve in nemoči je odpuščanje.
Imej usmiljenje do tistih, ki so še vedno v zanikanju svoje veličastnosti,
ki se borijo, da bi dokazali svojo vrednost, ki se borijo za ljubezen. (Ne)vrednost
je iluzija. Ničesar drugega ni razen Ljubezni in odpovedi Ljubezni.
Ne gre za zmago, ampak za opolnomočenje.
Ko iluzija nima več podpore, se ne proizvaja več in preneha obstajati.
Ni ti treba spreminjati starega sveta ali ga razsvetljevati. Saj noče biti
razsvetljen, hoče se samo boriti. Za vedno. Če še vedno potrebuješ izkušnjo
te igre ločenosti skozi polarnost in konflikt, potem nadaljuj z bojem in uživaj
v njem. Če pa si se že naveličal te stare dolgočasne igre, ki se nikoli ne konča
in pri kateri nihče nikoli ne zmaga, potem usmeri svojo pozornost v ustvarjanje
raja in ne bodi zadovoljen z ničimer drugim kot z božasko popolnostjo. Dovoli
svoji stari realnosti, da spokojno umre. Zahvali se ji za vse, kar te je naučila,
in pojdi naprej. Zahvali se svojemu egu za vse, kar si se naučil ob raziskovanju
ločenosti, in pojdi naprej. Zahvali se staremu svetu za vse, kar si doživel
v njem, in mu zaželi dobro na njegovi poti. Dovoli stari civilizaciji, da umre
spokojno, tako da ji odvzameš svojo očaranost nad njo in osredotočiš pozornost
na svojo vizijo nove civilizacije Ljubezni-Luči. Svet sodelovanja in brezpogojne
Ljubezni, ki je napolnjen z bitji Ljubezni-Luči, ki z vsem srcem podpirajo popoln
razcvet vsakogar. Ki drug drugemu priznavajo veličastnost.
Če imaš kakršno koli težavo z izgovarjanjem spodnjega z vsem srcem, iz centra
svojega božanskega obstoja, potem moraš še nekaj odpustiti.
Ponavljaj te besede: (I love = Ljubim)
BOJ DELAVCEV LUČI
Dostikrat se uporablja terminologija a la 'temne sile'. Resnica je pač taka,
da ne obstaja 'temna sila' ali zlo. Obstajajo posamezniki in celo skupine, ki
so zelo izključeni iz toka Ljubezni in Luči, ampak to ne pomeni, da so zli v
svojem bistvu.
...
Dobro in slabo sta popolnoma subjektivna glede na opazovalčevo perspektivo gledanja.
Luč in Tema sta v bistvu ista stvar. Razlika je samo v vibraciji. Ali zavedanje
idividualne ali skupinske božanskosti ali pa zanikanje tega dejstva. Tema ni
nič več kot skrivanje pred Lučjo. Zlo ni nič več kot skrivanje pred Ljubeznijo.
Na nek način vsak od nas deluje za luč in za temo. Edino, kar je, so odstotki:
koliko tebe je uravnano z eno ali drugo stranjo, ljubeznijo ali strahom. Ko
si popolna Ljubezn in Luč, si razvetljen.
Vsakokrat, ko delujemo iz strahu, hodimo po poti teme, po poti ločenosti.
Ko se dovolj ločiš od matrice, se ti bo vsaka bitka, ki jo še moraš izbojevati,
manifestirala kot boj med teboj in tvojo novo družino 'delavcev luči'.
Učenja predajajte naprej prosto, kot se le da, saj je to v sozvočju z napredovanjem
zavesti in prihodnjo civilizacijo, v kateri denar in preživetje ne bosta več
obstajala. Trenutno pa še vedno potrebujemo denar za podporo svojih nalog, zato
je zelo priporočljivo in dobro tako za osebno kot za kolektivno blaginjo, da
darujete denar tistim, ki dajo zelo veliko sebe za prebujanje človeštva. Podpirajte
svoje učitelje in vodnike, ki vam pomagajo spomniti se, kdo ste. Mojstri, ki
ustvarjajo mojstre. Več denarja in časa ko imamo za res pomembne dejavnosti,
saj ga ne zapravljamo za tipično človeško sranje, več božanskega dela/igre lahko
opravimo, več ljudi lahko dosežemo in bolj pospešena učenja lahko priskrbimo.
Tako mi ustvarjamo raj na zemlji. Mojstri prebujajo mojstre, ki prebujajo mojstre,
ki prebujajo mojstre. Drug drugemu se pomagamo prebujati, dokler ne bomo imeli
celega planeta mojstrov.
ZaKaiRan
Earth Ascension Times: www.ZaKaiRan.com
prevedel gape; celoten
tekst v originalu najdeš tukaj.
|
NE ZAMUDITE
"Bitka!"
Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 14:34 CEST
Tale ZaKaiRan je res simpatičen fant,
katerega pisanja že kar nekaj let občasno spremljam.
Človek kanalizira kar celo plejado angelov,
ki jih navaja na svojih internetnih straneh.
Njegova podoba na fotografiji je čista, jasna in se mu vidi,
da človek precej dela na sebi.
Kljub temu, da sam ne kanaliziram nobenih angelov,
razen svojega srca,
seveda skozi tehnike, ki mi jih je pokazal Prem Rawat.
ugotavljam, da so najina gledišča precej podobna.
Kakorkoli, drugače ne gre,
za svoje notranje in zunanje premike,
je enostavno treba delati na sebi,
čutiti in videti to svojo notranjo svetlobo,
prihajati v stik s tistimi,
ki so na tej poti svoje notranje svetlobe pred nami
in bolj sigurni vase,
v katerih lahko vidimo možnost
razvoja zaznav svojih lastnih občutkov in vibracij.
Utišaj svoje zunanje glasove
in bolj prisluhni svojemu lastnemu srcu,
Opusti besedne borbe in boje od katerih itak nihče nima koristi,
Ne širi nemir, pa boš dosegel mir, ki ni od tega sveta,
Daj od sebe ljubezen, da jo boš lahko še več sprejel. :)
Ljubezen kot svetlobo moraš čutiti zdaj,
ne pa spominjati se tiste,
ki si jo doživel morda včeraj, ali pa pred enim letom. :)
Bodi blagoslovljen.
Moji današnji nasveti meni.
lp
---
stojči
"Bitka!"
Prispeval/a: opazovalec dne ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 17:34 CEST
Tvoji današnji nasveti tebi, dragi Stojči, so dobri tudi za mene.
"Bitka!"
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 22:50 CEST
K samemu prispevku in vajnima komentarjema bi jaz še to-le dodala: Bitka ni nič drugega kot boj za oblast. V zgodovini človeštva se svoboda zmeraj sooča s tekmovalno močjo nad drugimi, kar praktično pomeni zanikanje svobode posameznika. Vseeno v kakšnih oblikah se uresničuje oblast ali je politična ali zasebna, naj bo to tiranija, absolutizem, diktatura, hegemonija, demokracija ali celo participacija, vselej gre vedno za oblast na račun posameznika. Vsaka avtoriteta je omejevanje svobode. Nasproti avtoriteti ima človek le toliko svobode, kolikor si jo z zahtevo pribori. Čim manj svobode zahteva, tem manj mu jo oblast priznava. Človekova svoboda je stalno ogrožena. Človek nima nikoli svobode v svoji posesti, temveč samo živi v strahu za svobodo. Vseeno kakšna je vlada, kakšno je vladarstvo in kakšne so njene avtoritete, tudi najbolj ljudska in navidez demokratična oblast ima človeka za podanika. To se dogaja tudi v družinah, po službah in povsod. Človek s svojo svobodo jamči oblasti ali drugemu nadrejenemu, da bo del svoje svobode zanjo ali zanj žrtvoval. Brez zlorabe svobode se neobena družba ne razvija zaradi težnje in prirojene potrebe človeka po oblasti. Človek je s svojo svobodo dobesedno vkovan in vklenjen.
Svoboda pomeni za človeka odprto možnost. Svoboda je etično usmerjena v ustvarjalnost. Omejevanje svobode pomeni omejevanje ustvarjalnosti. Kjer obstaja nujnost brez odprte možnosti, tam ni svobode. Možnost pa zahteva dve dimenziji svobode: * prva meri navzven;* druga pa izhaja iz človeka.
Človekovo hrepenenje po ohranitvi svobode, ki jo doživlja v sebi, pomeni pohod v globino samega sebe iz iz tega izhaja prizadevanje za doseganje končnega cilja in smisla življenja. Človek sebe osvobodi le s hrepenenjem po popolnosti. Dobrota naj doseže svojo popolnost v ljubezni. Dobrota je vez popolnosti. Človek vedno nastaja popravljen, to kar še ni, to kar je in to kar bo. Človek je izpolnitveno zadolženo bitje. Človek je vedno zunaj in onostran sebe in nad seboj. Človeka ni nikoli v realni sedanjosti. Iz ideologij izvirajo etične vrednoti in hkrati tudi "zakoni" s pritiski o omejevanju svobode. Kako lepo bi bilo, da bi Slovenci zavrgli vsa mogoča odlikovanja nekakšnega bratstva in edinstva, red zaslug za narod, red republike ali red dela, ki postajajo samo vir prizadetosti zaradi povzročenih krivic, saj so bila ta odlikovanja nešteto krat zlorabljena in sprevržena v lastno nasprotje. Zakaj ne bi Slovenci tako kot Kitajci imeli samo en red "dobrega človeka". Vsi najbolj potrebujemo danes dobrega človeka. Klic po dobrem človeku izvira iz hrepenenja po prihodnosti, kajti človek se ob nevarnem rožljanju orožja boji prihodnosti, boji se, da se oblast izrodi in da človeštvo znova pade v vojno, terorizem, ekološko katastrofo in druge strahote, ki pretijo. Upanje v srečo vedno skriva v sebi srečni konec. Človek ob vseh teh količinskih užitkih ne more biti srečen. Spremlja ga nezadovoljstvo in hrepenenje po sreči. Nezadovoljnost in nestrpnost je psihološka spremljevalka vsake hoje za ciljem, ki bi ga človek rad dosegel. Sreča je neizčrpljiva, pomeni popolnost. Ko dosežemo trenutek polnosti, začnemo piti iz čaše večnosti, onstran sebe v prihodnosti. Sreča ni nikoli vsota vseh ugodnosti in želja. Srečo dajejo človeku le trenutki, ki so dopolnilo doživljanja življenja. Gromovnik, ki se pripravlja na boj z neoblikovanimi silami vesolja, dobi v napoj čašo, toda ne more je nikoli izprazniti, ker ne ve, da je njena vsebina povezana z neizmernim morjem. In tudi naša komunikacija, naša odprtost v prihodnost sega v neizmernost. V sreči išče človek smisel svojega življanja, saj brez smisla ne more živeti. Nosilno čustvo pri tem je navdušenje, s katerim se človek ogreva za svoje ideale. In prav tiste naravnave idealov, ki merijo v rast človekove osebnosti in hrepenijo po popolnosti, človeka osvobajajo z duhovno rastjo in čustveno inteligenco. Rast osebne sreče ni v količinskosti, temveč v kakovosti življenja..Seveda vselej je človek postavljen pred nerešljivo uganko njegove narave: oblast, ki pomeni razrešitev lastne svobode nad svobodo drugega. To je največja tragika človeštva. In če je zloraba v imenu ljudstva ali po milosti božji, je zloraba še bolj tragična lastnost pranja ljudskih možganov, kar lahko vsakodnevno srečujemo v politki, klientelizmu, korupciji in podobnih nečednostih, ki izvirajo iz pretirane sle po oblasti. In konec koncev je človek tako etično deformiran, da prišlekom z bojišč dodeli za pobijanje in mučenje ljudi še odlikovanja za vojaške vrline in odlike. To je pa oblast, ki ovenča svoje podanike, za tiste zaželene lastnosti, ki pripomorejo, da sama ostane na oblasti. Človeštvo še nima odgovora kako bi premagalo tega večglavega zmaja, ki mu pravimo oblast.
Pozdrav obema
Tatjana
"Bitka!"
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 18. oktober 2004 @ 22:52 CEST
K samemu prispevku in vajnima komentarjema bi jaz še to-le dodala: Bitka ni nič drugega kot boj za oblast. V zgodovini človeštva se svoboda zmeraj sooča s tekmovalno močjo nad drugimi, kar praktično pomeni zanikanje svobode posameznika. Vseeno v kakšnih oblikah se uresničuje oblast ali je politična ali zasebna, naj bo to tiranija, absolutizem, diktatura, hegemonija, demokracija ali celo participacija, vselej gre vedno za oblast na račun posameznika. Vsaka avtoriteta je omejevanje svobode. Nasproti avtoriteti ima človek le toliko svobode, kolikor si jo z zahtevo pribori. Čim manj svobode zahteva, tem manj mu jo oblast priznava. Človekova svoboda je stalno ogrožena. Človek nima nikoli svobode v svoji posesti, temveč samo živi v strahu za svobodo. Vseeno kakšna je vlada, kakšno je vladarstvo in kakšne so njene avtoritete, tudi najbolj ljudska in navidez demokratična oblast ima človeka za podanika. To se dogaja tudi v družinah, po službah in povsod. Človek s svojo svobodo jamči oblasti ali drugemu nadrejenemu, da bo del svoje svobode zanjo ali zanj žrtvoval. Brez zlorabe svobode se neobena družba ne razvija zaradi težnje in prirojene potrebe človeka po oblasti. Človek je s svojo svobodo dobesedno vkovan in vklenjen.
Svoboda pomeni za človeka odprto možnost. Svoboda je etično usmerjena v ustvarjalnost. Omejevanje svobode pomeni omejevanje ustvarjalnosti. Kjer obstaja nujnost brez odprte možnosti, tam ni svobode. Možnost pa zahteva dve dimenziji svobode: * prva meri navzven;* druga pa izhaja iz človeka.
Človekovo hrepenenje po ohranitvi svobode, ki jo doživlja v sebi, pomeni pohod v globino samega sebe iz iz tega izhaja prizadevanje za doseganje končnega cilja in smisla življenja. Človek sebe osvobodi le s hrepenenjem po popolnosti. Dobrota naj doseže svojo popolnost v ljubezni. Dobrota je vez popolnosti. Človek vedno nastaja popravljen, to kar še ni, to kar je in to kar bo. Človek je izpolnitveno zadolženo bitje. Človek je vedno zunaj in onostran sebe in nad seboj. Človeka ni nikoli v realni sedanjosti. Iz ideologij izvirajo etične vrednoti in hkrati tudi "zakoni" s pritiski o omejevanju svobode. Kako lepo bi bilo, da bi Slovenci zavrgli vsa mogoča odlikovanja nekakšnega bratstva in edinstva, red zaslug za narod, red republike ali red dela, ki postajajo samo vir prizadetosti zaradi povzročenih krivic, saj so bila ta odlikovanja nešteto krat zlorabljena in sprevržena v lastno nasprotje. Zakaj ne bi Slovenci tako kot Kitajci imeli samo en red "dobrega človeka". Vsi najbolj potrebujemo danes dobrega človeka. Klic po dobrem človeku izvira iz hrepenenja po prihodnosti, kajti človek se ob nevarnem rožljanju orožja boji prihodnosti, boji se, da se oblast izrodi in da človeštvo znova pade v vojno, terorizem, ekološko katastrofo in druge strahote, ki pretijo. Upanje v srečo vedno skriva v sebi srečni konec. Človek ob vseh teh količinskih užitkih ne more biti srečen. Spremlja ga nezadovoljstvo in hrepenenje po sreči. Nezadovoljnost in nestrpnost je psihološka spremljevalka vsake hoje za ciljem, ki bi ga človek rad dosegel. Sreča je neizčrpljiva, pomeni popolnost. Ko dosežemo trenutek polnosti, začnemo piti iz čaše večnosti, onstran sebe v prihodnosti. Sreča ni nikoli vsota vseh ugodnosti in želja. Srečo dajejo človeku le trenutki, ki so dopolnilo doživljanja življenja. Gromovnik, ki se pripravlja na boj z neoblikovanimi silami vesolja, dobi v napoj čašo, toda ne more je nikoli izprazniti, ker ne ve, da je njena vsebina povezana z neizmernim morjem. In tudi naša komunikacija, naša odprtost v prihodnost sega v neizmernost. V sreči išče človek smisel svojega življanja, saj brez smisla ne more živeti. Nosilno čustvo pri tem je navdušenje, s katerim se človek ogreva za svoje ideale. In prav tiste naravnave idealov, ki merijo v rast človekove osebnosti in hrepenijo po popolnosti, človeka osvobajajo z duhovno rastjo in čustveno inteligenco. Rast osebne sreče ni v količinskosti, temveč v kakovosti življenja..Seveda vselej je človek postavljen pred nerešljivo uganko njegove narave: oblast, ki pomeni razrešitev lastne svobode nad svobodo drugega. To je največja tragika človeštva. In če je zloraba v imenu ljudstva ali po milosti božji, je zloraba še bolj tragična lastnost pranja ljudskih možganov, kar lahko vsakodnevno srečujemo v politki, klientelizmu, korupciji in podobnih nečednostih, ki izvirajo iz pretirane sle po oblasti. In konec koncev je človek tako etično deformiran, da prišlekom z bojišč dodeli za pobijanje in mučenje ljudi še odlikovanja za vojaške vrline in odlike. To je pa oblast, ki ovenča svoje podanike, za tiste zaželene lastnosti, ki pripomorejo, da sama ostane na oblasti. Človeštvo še nima odgovora kako bi premagalo tega večglavega zmaja, ki mu pravimo oblast.
Pozdrav obema
Tatjana
Bitka!
Prispeval/a: stojči dne torek, 19. oktober 2004 @ 12:12 CEST
lepo je tole tvoje razmišljanje.
Naj nadaljujem naprej s konca tvojega razmišljanja.
Človeštvo ima orodje
s katero lahko premaga oblast,
to pa je tista ljubezen,
kateri se ne more noben človek upreti,
je sam Bog, ali kakorkoli hočeš to silo,
ki deluje skozi tebe in mene in vse ljudi imenovati
in prav vsak ji lahko prisluhne znotraj sebe,
če si seveda vzame čas za to.
Ampak ljudje na oblasti nimajo časa zase
in ne vejo, da enkrat čas ne bo imel več njih
in se lovijo v krogu kot pes, ki lovi svoj lasten rep.
Oblast je ena velika iluzija.
Gaber in rop sta v CD menda kar jokala,
ko sta izvedela za izgubo svoje oblasti.
Bog, ali ta najvišja kozmična sila
bi nas lahko v trenutku vse prosvetlila
in potem bi zavladala harmonija,
ampak se je že nekako tako domislila,
da se za ljubezen in mir moramo vsak dan truditi,
da si ju zaslužimo in ju znamo ceniti
in smo jima iz srca hvaležni.
Na koncu pa smo hvaležni tudi sebi,
ker to smo itak od vseh naših mi,
to še najbolj pravi mi. :)
lp
---
stojči
Bitka!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 19. oktober 2004 @ 17:43 CEST
temu pojavu sestopa z spremljavo emocij žalosti se reče v mojem delu:" Jokajoči demoni". Tako sile prevare zapuščajo človeka, da ta dobi novo možnost vpogleda v tok stvari.
Marjan-Tatjanin refošek je bil pa tako žlahten, da sem imel naslednji dan občutek, kot da se mi je odprlo še " četrto oko ", samo občutek prevelike količine železa v mojem bodiju me je opozarjal, da se moram ta dan izogibati streli, da ne bi treščila v mene.
Miran.
Bitka!
Prispeval/a: stojči dne torek, 19. oktober 2004 @ 17:51 CEST
bomo naslednjič omejili "železne" količine,
in jih uživali samo in zgolj kot zdravilo,
da bo ja čimmanj neprijetnih posledic. :)
lp
ta o jokajočih političnih demonih mi je res dobra...
---
stojči
Bitka!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 20. oktober 2004 @ 17:13 CEST
Ko pa smo v dnevnem stiku z najvišjo Inteligenco smo Eno z Bogom in tako v večini! Bog nam je dal to darilo, uporabimo ga. Lahko gremo v vstajenje ali pa se odločimo da dosežemo vsaj to, da z visoko vibracijo omogočimo prihod Nove Zlate dobe. Namen je da dosežemo to novo Kristusovo kozmično univerzalno religijo, ki je napovedana od Boga samega. Zato sodelujmo z hierarhijo drugega kraljestva. Vsak od nas mora nekaj narediti za to, in moramo delati in imamo orodja, kako to naredimo.
Hudič ima zelo malo časa in to ve. Mnogo ima svojih pomagačev izven in v telesu človeka, to vem iz lastnega dela. Ta padla bitja imajo v sebi željo, da uničijo sinove in hčere Boga. Mi kot bitja Svetlobe smo v sebi zelo nedolžni. Vse je dobro in vse je ljubezen pravimo. Res je, vendar pa se ne zavedamo tega, da obstajajo ti padli angeli, demoni in hudobci, ki nam to Svetlobo želijo ukrasti. Mi vsi živimo od svetlobe in tudi padli angeli želijo imeti svetlobo, ker pa jim Bog zaradi upora ne daje dodatne svetlobe, ker so od nje povsem odrezani živijo od te svetlobe, ki so jo nekoč imeli in kradejo svetlobo od tistih, ki jo imajo, od nosilcev svetlobe. Zato je še kako pomembno, da sebe zaščitimo.
V ta namen vam podajam molitev Gospoda, ki ni moja, je od egzorcista patra Amota, ki mi je prišla po božji milosti osebno od patra Andreja, kateri se je osebno tri leta družil s svetnikom patrom Pijem.
GOSPODOV DUH
"Gospodov Duh, božji Duh, Oče, Sin in Sveti Duh,
Sveta Trojica, brezmadežna Devica, nadangeli,
angeli in nebeški svetniki, pridite.....!
Stopi me, Gospod, oblikuj me, napolni me s seboj,
uporabi me.
Naženi vse zle sile, uniči jih, zdrobi jih, da mi bo
dobro in da bom lahko delal dobro.
Odženi od mene vse zle vplive, čare, črno magijo,
črne maše, prekletstvo, obsedenost, vse vplive
hudega duha na osebe in prostor, vse kar je zlo,
greh, zavist, ljubosumje, zloba; telesno, duševno,
moralno, duhovno in satansko bolezen.
Sežgi vse to zlo v peklu, da se ne bo nikoli več
dotaknilo ne mene, ne koga drugega na svetu.
Ukazujem in zapovedujem z močjo vsemogočnega
Boga, v imenu Odrešenika, Jezusa Kristusa, po
priprošnji brezmadežne Device vsem nečistim duhovom,
vsem navzočnostim, ki me vznemirjajo,
naj me zapustijo takoj in to dokončno in naj gredo
v večni pekel, naj jih zvežejo nadangel Mihael,
Gabrijel in Rafael, naši angeli varuhi, naj jim,
glavo stre sveta brezmadežna Devica.
Amen.
Kot smo že na začetku dejali se je v nebesih zgodil upor. V Bibliji lahko sami preberemo, da so se angeli Bogu uprli. Da so padli iz nebes. Kaj to pomeni? Angeli in Nadangeli-njihovi vodje so visoka kozmična bitja, ki jih je tudi ustvaril Bog. Ravno tako so omejena kot mi ljudje, čeprav imajo vso njegovo znanje. Nadangeli gledajo Boga iz oči v oči. So zelo visoka bitja, velikih razšeznosti. Vendar pa jih je Bog ustvaril zato, da služijo nam ljudem sinovom in hčeram Boga.
Vendar pa jim Bog ni dal dovoljenja, da uporabljajo svojo svobodno voljo, kot mi. Bog jih je ustvaril in ta bitja so morala biti Bogu poslušna.
Tudi nadangeli so bitja in nekaterim od njih ni bilo všeč. Uprli so se Bogu zaradi ponosa in drugih razlogov. Torej, ko delamo nekaj priti Bogu izgubljamo vibracijo. Na začetku ko si še v nebesih imaš isto vibracijo kot Bog. Ko pa se upreš, se tvoja vibracija zniža, to je" odklop". In tako so angeli vibracijo igubili, ko so se uprli Bogu. Niso imeli več iste vibracije, enake vibracije v nebesih. Zato bili vrženi na Zemljo in so morali iti na nek prostor, mesto kjer je obstajala enaka vibracija, ki so jo imeli v nebesih. Takšna vibracija pa je obstajala na našem planetu Zemlja, kjer so se tu mnogi utelesili in sinovi in hčere Boga so prav tako prišli na Zemljo. In kaj smo tu našli? Upornike, uporne duhove!
Uporniki so bili jezni, ker niso bili več z Bogom in ker so morali biti tu v nižji vibraciji, nižji zrcalni sferi. Bili so jezni na Boga, vendar proti Njemu niso mogli nič storiti. Lahko pa so naredili nekaj proti vsem tistim, katere Bog najbolj ljubi, vse , ki ga priznajo. Vendar pa so mnogi božji sinovi in hčere prišli pod njihov vpliv, saj so ti padli angeli imeli vse božansko znanje in so s tem lahko vplivali na njih. Zaradi tega so bile od strani božanskih sinov tudi nepravilne odločitve. Z vsako napačno odločitvijo pa znižuješ vibracijo zaradi napačne uporabe božanske energije. Tako znižuješ vibracijo in okoli tebe so vedno bolj goste megle brez svetlobe.
Ko smo prvič prišli na planet Zemlja smo bili bitja polna svetlobe in naša telesa so bila čista svetloba. Bili smo svetlobna telesa. In vsakič ko so ljudje padli v vibraciji so ta telesa postala gostejša, vedno bolj krististalizirana. Tako smo prišli do končne telesne oblike, ki ni bila v načrtu. Povratek je bil nazaj k Bogu sedaj nemogoč, saj nismo imeli več iste vibracije kot Bog. Zato se k Bogu nismo več mogli vrniti. Ker pa je Bog naš Oče, naše duše in nas ljubi z vsem svojim srcem nas zmedene stvaritve ni pustil na cedilu, dal nam je načrt za vrnitev, razvojni načrt, ki je namenjen zato, da bi nam, svojim otrokom pokazal pot nazaj in nam omogočil, da bi vsi šli po tej poti.
Zdaj ko poznamo naš izvor, vemo kdo smo, kdo v resnici smo, da prihajamo iz Božanskega srca in da smo od padca do padca zmanjševali naše vibracije tako, da naša telesa sedaj tako izgledajo. Naše fizično telo je sestavljeno od štirih nižjih teles. Mi kot Božanski ogenj smo duša, ki je v nas in duša potrebuje ogrinjalo v katerega se lahko odene, da potuje po Zemlji. Eno od teh teles je fizično telo, ki ga sedaj potrebujemo za prehranjevanje, premikanje. Imamo tudi čustva, občutke, eros, instikte in to telo imenujemo čustveno telo-astralno telo. Potem imamo telo, kjer so vse naše misli to je mentalno telo. Nato imamo eterično telo, ki ima najvišjo vibracijo od vseh štirih teles. Tam je tudi sedeš duhovne narave v nas naš Kristusov Jaz, ki je povezava z Bogom in nam v pomoč ter vodstvo.
V predkrščanskih stoletjih je bilo težišče pozornosti predvsem v astralnem svetu, kjer so demonske moči dušo oropale njene svetlobe, danes pa se ta bitka bije na mentalnem svetu, kjer se demoni borijo za prevlado intelektualnega in duhovnega; zato bo odločilno za vsakega posameznika, da bo znal razlikovati duhove v ljudeh in izven njih! Prave od neprave duhovne poti. Tako, čaka nas nadaljevanje za svobodo od vseh oblastnikov na vseh ravneh bivanja. Ti na Zemlji so ( in tudi niso vsi v temi, je mnogo med njimi v svetlobi, ker tako pomešani morajo biti ) bodo vse lažje prepoznavni a na mentalni ravni pa to ne bo enostavno. Tu je pa dušna mafija zaenkrat še kar dobro maskirana a ne več za dolgo.
lep pozdrav
Miran.
Bitka!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 20. oktober 2004 @ 17:53 CEST
če že omenjata Tatjanin refošk, se moram tudi jaz oglasiti. Refošk je zdravilo, ima okrog tisoč zdravilnih snovi v sebi, ki jih druga hrana nima, trta refoška je božja rastlina in v vinu refošk so solze Boga. Italijani imajo celo vino z imenom: L'achrime Christi. Zato dragi Miran, tvoj bodi je bil blagoslovljen, železa je bilo ravno prav, da si nadomestil primanjkljaj po prehladu in iz jasnega neba, kakršno je bilo na Obali v nedeljo, res ne more udariti strela. Tako dragi Miran, skrb je odveč. V blestečem navalu Stojčijeve svetlobe si Bogu poslal brzojavko in se mu priporočil, da naj poskrbi, da bo refošk za Svetega Martina nared, da bomo dobro pili in s prekipevajočo veselostjo gledali drug drugemu mimo kozarcev. Življenje nas vendarle veseli in zakaj ne bi torej še enkrat poskusili na isti način. Naložite si vendar neko breme in se odpovejte vašim udobnostim v domačih foteljih.
Lepe pozdrave obema vajina duhovna prijateljica
Tatjana
Bitka!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 21. oktober 2004 @ 11:41 CEST
se strinjam s teboj, postavila si popolnoma točno diagnozo in zdravilo. Od sedaj naprej te poblaščam za svojo osebno zdravnico. No nisem vedel da so v vinu" solze Boga ". Če je temu tako, potem je pa treba vso zadevo ponoviti da si temeljito operem svojo dušo v najboljši družbi na zemlji in na nebu. Se pa tudi priporočam doktorju svetlobe Stojčiju da vino v ta namen še posebaj blagoslovi, tako da mi bo teklo samo v kri in srce glavo pa se dotaknilo samo v smislu prešernega razpoloženja.
lep pozdrav od tvojega prijatelja Mirana.
Bitka!
Prispeval/a: stojči dne četrtek, 21. oktober 2004 @ 12:35 CEST
ti si že obilo blagoslovljen,
od Njega,
še več pa boš,
saj si podpiran,
z dna našega srca,
podpira te tvoj dober namen
in tvoja dobra dela. :)
lp
---
stojči
Bitka!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 21. oktober 2004 @ 17:16 CEST
Tudi ti bodi blagoslovljen od vseh nas, ki te nosimo v srcu in si nam nekako zlezel po kožo. Naj te malce spravim v dobro voljo glede" d.n.o Doktor Svetlobe" in vse kar spada poleg. Malce sem pogledal na " božji ekran" in sem v podnaslovu čital tvoj " palmov list" tvojega mikrokozmosa na temo naših minulih skupnih konzultacij zadnjega srečanja. Izpisalo se je sledeče stanje: Drugi mesec srečanje z moško zelo pozitivno osebo-fer in sposobno, lešnik oči( te so vedno zanesljive ) kreativno-sodelovanje. Marec 2005 Obala zaživi v polnem mahu. April mesec 2005, temna črna mačka, inteligentna tvojih, morda nekaj let mlajša-sodelovanje in materializacija naših pogovorov. September 2005 totalna ugodna rešitev vseh zapletov-pravno zaključeno! Izdelaj in pošlji Tatjani.
Iz vsega navedenega boš že znal dešifrirat kaj ti govorim o tem ne dvomim. Vidim pa, da te je Mojster Eckart zelo navdušil, pa ti pošiljam naslednje njegove misli:
Spokojnost.
Dobro si zapomni, da ni bil človek v svojem življenju še nikoli tako zapuščen, da mu ni ostalo ničesar, kar bi vendar še lahko pretrpel. Le nekaj ljudi še posveča temu svojo pozornost in se ravna po tem. To je resnična menjalna trgovina: kolikor se umakneš vsemu, kar je tvojega, toliko, ne več ne manj, pride vate Bog z vsem Svojim. Začni s tem in opusti vse, kar zmoreš do določene meje opustiti. Tako najdeš pravi mir. Ni druge poti.
Ljudje naj ne bi toliko premišljevali o tem, kaj naj bi storili. Razmišljali naj bi raje o vsem, kar so. Če bi bili dobri in modri, bi njihova dela sijala v vsej veličastvenosti. Če si pravičen, so taka tudi tvoja dela, ne misli pa, da postane človek svet z ravnanjem; svetost mora temeljiti na biti. Kajti ni tako, da nas dela posvečujejo, mi moramo dela posvetiti. Kakor že so dela lahko sveta, nas gotovo ne posvečujejo, ker jih opravljamo mi. Ko sta naša bit in bistvo prava, posvečujemo tudi vse svoje ravnanje, pa naj to pomeni jesti, spati, bedeti ali karkoli že. Tisti, ki po svojem bistvu niso veliki, lahko počnejo, kar hočejo, vendar to ne vodi nikamor.
Uvidi torej, da moraš usmeriti vso gorečnost na to, da si dober: torej ne tako zelo na to, kar počneš ali katera dela so to, temveč na to, kar je osnova del. Mojster Eckart.
Komentar: Če je kdo delaven, poslušen, previden ali skrben, potem dela, posluša, sledi, varuje ali skrbi na osnovi lastnega spoznanja. V tem smislu ni resnična spokojnost nikakršen usoden mir, ampak zavestna izkušnja trpljenja kot sredstvo za dosego navišjega cilja.
lep pozdrav od Mirana.
Bitka!
Prispeval/a: opazovalec dne petek, 22. oktober 2004 @ 13:30 CEST
S svojo močno vero, človek lahko izniči pekel, satana in vse njegove služabnike.
Razmislite, dragi bratje in sestre, če ste vitez, ki se bori proti silam teme, ali ni to samo vaša identiteta in kaj vam ostane, če to odvržete.
Nekdo je že za vse nas izboril vse bitke in dobil vojno.
ZaKaiRan nas ne poziva v vojno, čeprav so naslov teksta in podnaslovi v tem kontekstu. Razumeti je treba paradoks.
Pozdrav
vojak brez vojne