 Pravkar sem se naposlušal ne tako neznatno duhamornega jadikovanja ivanjščice v praznini cvetličnega vzorca /nekako ne dvomim, da je povezano z izrazitim premišljevanjem, ki mu trdo sledi še izrazitejša rahla zmedenost/, pa sem povprašal Konfuzija, mojega prijatelja, ali lahko svetujem.
-moj bk, kaj ti veš in kaj ti razumeš, je kar kaj več kot veš in razumeš in bi kaj lahko dobro svetoval, a bi svoji ženi svetoval mnogo težje in sebi skoraj ne bi mogel svetovati. Dokler ne boš sebi tako z lahkoto dobro svetoval in se tega tudi tako z lahkoto držal, kot bi kaj lahko dobro svetoval drugim, svetuj le sebi. Drugim lahko podaš le svoje mnenje, ki se ga držiš in to kaj previdno.
Zmedenost niti ni več tako rahla.
en_bk
|
O svetovanju...
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 14. oktober 2004 @ 15:55 CEST
kako lepo je, ko se invanščice znova in znova pojavljajo v tvojih modrostih. Prepričana sem, da se v tebi pretaka kri tvojih prednikov, ki so čutili povezanost s pramočmi in prabitjo svoje zemlje in z naravo. Tu na polju ivanščic se rojevajo tvoji simboli in tvoje modrosti, ki odsevajo tradicionalno mišljenje, nekakšen vzgib starih vrednot, starega reda, starih resnic, povedanih na nov način. Bitje, ki se mu človek približa je samo tvoje, v njem prebiva Konfuzij in žari polnost življenja v notranjih plasteh. Ta tvoj Konfuzij, ki živi vedno s teboj in ti svetuje je pravi fenomen. Prav nič obrabljenih stvari ne slišim iz njegovih ust, vse njegove besede, ki jih skozi tebe napiše, doživljajo topel sprejem med nami. Tudi tale o svetovanju je sveža in Kovfuzij je tudi tokrat prišel v stik z duhovnin ozračjem časa. On svetuje le tebi, drugim pa izreka mnenja in prav je tako. Lep pozdrav in nagovori tvojega Konfuzija, da še kaj pove, ti pa napiši!
Tatjana