Kako dolgo lahko duša in telo
po sreči in ljubezni hrepenita,
preden v krču bolečine grozne
kloneta in se v otopelost potopita?
Kako dolgo jima um, vojak pokončni,
lahko prizanesljivo laže in trdi,
da upanje v tako željeno srečo
je kot po zvezdah segati?
Mar je odlika večna res v tem,
da svoja hrepenenja skromno zatajuješ
in si zaradi tihe želje po sprejetju
z vdanostjo v usodo mir kupuješ?
Odgovor je verjetno skrit v trenutku,
ki od smrti nam življenje to ločuje,
saj takrat pred neizbežnim koncem
srce nam zaihti, vse zamujeno obžaluje.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20041110164829413
Domov |
|
Powered By GeekLog |