Pozdravljam te, večnost tega trenutka!
V tej uri občutim globoko pijanost,
ki se skoz vrtince dogodkov zgošča v meni,
saj ne vem kaj mi boš prinašal in vračal
in kakšen v resnici boš,
morda luknjičav od mojih pričakujočih oči,
morda negiben od končnega.
Ne vem, če sem ti izkazovala dovolj spoštovanja,
kajti tvoja zaporedja so življenje v meni.
S časom prihajaš kot bežni hip
in se z iztegujočimi rokami pogrezaš vame.
Prinašaš mi, kar sem priklicala nase.
Morda si dih ali bolečina, razočaranje,
potrpežljivost, dobrota in veselje.
Jaz se ti dobrikam, bodi prijazen z mano,
razveseli me z drobnimi utripi,
imej prikupen obraz, ne bodi tesnoben.
Ne obotavljaj se, ne slišim še tvojega glasu,
pripravila sem ležišče v sebi za tvoj počitek.
Moje srce je divja ptica,
ki ga použiva nestrpno čakanje.
Dolgo si me hranil z molkom
in premišljevanjem. Me srkal vase,
dokler se niso pripetile izjemne stvari,
ki ležijo globoko v plasteh mojega spomina.
Naučil si me strmeti k popolnosti,
vsak tvoj utrip je bil obseden od cilja.
Z modrostjo najinega iskanja
si mi omogočil popolne potopitve.
Bila sem zadovoljna z majhnimi užitki,
a nikoli potešena s tvojo večnostjo,
netil si v meni vedno nove želje
in jih raztezal v neskončnost.
Naučil si me strmljenja in hrepenjenja,
bil si lahkoten s poljubi srečanja
in težak ob slovesu.
Kako mnogoter se razodevaš
z nedoumljenim in neumrljivim obrazom.
Doletelo te je tudi moje pokorenje,
ko sem živela za tuj pogled
in ko tega pogleda ni bilo,
tudi tebe ni bilo, da bi te občutila
na svoj sebičen način.
Tedaj sem se zamislila vase
in ti si ujet v mrežo mojih misli
deloval po svoje, skrivnostno in svojeglavo,
jaz pa sem ostala sama na svojem bregu.
Nisi se hotel ustavljati, če ni bilo potrebno,
ti si hotel sedeti, ko sem jaz stopala naprej.
Kar naprej si mi ponavljal, da si pripravljen
na najčistejšo tišino in vrenje moje krvi.
Ljubezen je res s teboj prodirala vame,
a umirjal si moč vetra in ozadje vrtincev,
nikoli nisi ugasnil luči, ki se je prižigala v tebi.
Tedaj si mi bil najboljši prijatelj
in jaz te bom na tej črti odložila v zibel vesolja,
da boš odtajal svojo končnost neskočnosti
in se znova vračal k meni.
Pozdravljam te, večnost tega trenutka!
