Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20041010162218660

Trenutek sreda, 10. november 2004 @ 06:22 CET Uporabnik: Tatjana Malec Pozdravljam te, večnost tega trenutka! V tej uri občutim globoko pijanost, ki se skoz vrtince dogodkov zgošča v meni, saj ne vem kaj mi boš prinašal in vračal in kakšen v resnici boš, morda luknjičav od mojih pričakujočih oči, morda negiben od končnega. Ne vem, če sem ti izkazovala dovolj spoštovanja, kajti tvoja zaporedja so življenje v meni. S časom prihajaš kot bežni hip in se z iztegujočimi rokami pogrezaš vame. Prinašaš mi, kar sem priklicala nase. Morda si dih ali bolečina, razočaranje, potrpežljivost, dobrota in veselje. Jaz se ti dobrikam, bodi prijazen z mano, razveseli me z drobnimi utripi, imej prikupen obraz, ne bodi tesnoben. Ne obotavljaj se, ne slišim še tvojega glasu, pripravila sem ležišče v sebi za tvoj počitek. Moje srce je divja ptica, ki ga použiva nestrpno čakanje. Dolgo si me hranil z molkom in premišljevanjem. Me srkal vase, dokler se niso pripetile izjemne stvari, ki ležijo globoko v plasteh mojega spomina. Naučil si me strmeti k popolnosti, vsak tvoj utrip je bil obseden od cilja. Z modrostjo najinega iskanja si mi omogočil popolne potopitve. Bila sem zadovoljna z majhnimi užitki, a nikoli potešena s tvojo večnostjo, netil si v meni vedno nove želje in jih raztezal v neskončnost. Naučil si me strmljenja in hrepenjenja, bil si lahkoten s poljubi srečanja in težak ob slovesu. Kako mnogoter se razodevaš z nedoumljenim in neumrljivim obrazom. Doletelo te je tudi moje pokorenje, ko sem živela za tuj pogled in ko tega pogleda ni bilo, tudi tebe ni bilo, da bi te občutila na svoj sebičen način. Tedaj sem se zamislila vase in ti si ujet v mrežo mojih misli deloval po svoje, skrivnostno in svojeglavo, jaz pa sem ostala sama na svojem bregu. Nisi se hotel ustavljati, če ni bilo potrebno, ti si hotel sedeti, ko sem jaz stopala naprej. Kar naprej si mi ponavljal, da si pripravljen na najčistejšo tišino in vrenje moje krvi. Ljubezen je res s teboj prodirala vame, a umirjal si moč vetra in ozadje vrtincev, nikoli nisi ugasnil luči, ki se je prižigala v tebi. Tedaj si mi bil najboljši prijatelj in jaz te bom na tej črti odložila v zibel vesolja, da boš odtajal svojo končnost neskočnosti in se znova vračal k meni. ...o0o... Komentarji (2) www.pozitivke.net