Podnebje na Arktiki se segreva skoraj dvakrat hitreje kot podnebje drugod po svetu, ugotavljajo znanstveniki v ponedeljek objavljeni mednarodni raziskavi, ki jo povzema nemška tiskovna agencija dpa. Med učinki segrevanja arktičnega območja je še posebej zaskrbljujoče predvsem zmanjševanje količine večnega ledu, pa tudi selitve živalskih vrst naprej proti severu.

Rezultati raziskave so tudi pokazali, da se je povprečna zimska temperatura na Aljaski, v zahodni Kanadi in vzhodni Rusiji v zadnjih 50 letih zvišala za tri do štiri stopinje Celzija, v naslednjih sto letih pa naj bi se dvignila še za štiri do sedem stopinj. "Arktika doživlja nekatere najhitrejše in najhujše podnebne spremembe na svetu. Vpliv podnebnih sprememb na regijo in svet pa naj bi se občutno povečal v naslednjih letih," je dejal predsednik Arktičnega sveta za ocenjevanje vpliva podnebja (ACIA) Robert Corell.



Najhujše posledice podnebne spremembe prinašajo za živalske vrste na Arktiki. "Spremembe v morskem okolju morda najbolj dramatično vplivajo na severne medvede in različne vrste tjulenjev, ki potrebujejo led, da se na njem razmnožujejo, skrbijo za mladiče in prehranjevanje," je pojasnil profesor na švedski Kraljevi akademiji za znanost Terry Callaghan. Drugi vplivi so tudi selitve živalskih vrst, ki so doslej živele bolj južno. Njihove selitve proti severu pa s seboj prinašajo tudi bolezni, ki bi lahko resno ogrozile živali, ki že živijo na tistem območju, je še pojasnil Callaghan.

Poročilo raziskave kakih 300 znanstvenikov iz Kanade, Danske, Finske, Islandije, Norveške, Rusije, Švedske in ZDA opozarja, da če se Zemljino podnebje ne bo prenehalo segrevati, bomo verjetno priča izumrtja nekaterih živalskih vrst, kot so severni medvedi in različne vrste tjulenjev, zaradi topljenja večnega ledu pa bo prišlo do zviševanja gladine morje in posledično do obsežnih poplav. Kot napovedujejo, se bi do konca 21. stoletja stopila vsaj polovica večnega ledu na Arktiki, stopile pa se bodo tudi velike količine Grenlandskega ledenega ščita. To bo vplivalo tudi na povečanje količine sladke vode in posledično na slanost morij, zaradi česar bo verjetno prihajalo do bolj ekstremnih podnebnih pojavov.

Vendarle bo zmanjšanje količine večnega ledu na Arktiki lahko pomenilo tudi priložnost za gospodarstvo. Ladijskega prometa na tem območju se bo lahko povečal, povečale pa se bodo lahko tudi možnosti za izkoriščanje naravnih virov, predvsem zemeljskega plina in nafte.

vir: www.ljnovice.com