Ali sem pripravljen na srečo?
Ali sem res že vse naredil, spravil vse probleme in težave v kovčke in jih postavil v kot, da samo čakajo, da jih primemo in gremo?
Sem se res že poslovil od bolečin, ali mi je žal za njimi, pa bi jih še malo imel za svoje?
Sreča je kot kraj, kamor se odločimo iti na potovanje, na počitnice, kamor se odločimo preseliti. Vso navlako, ki jo potrebujemo tu, je potrebno pospraviti, počistiti in se od nje posloviti. Ko imamo vsega dovolj, ko imamo svojega obnašanja in nezadovoljstva dovolj, ko se odločimo, da gremo stran…takrat smo pripravljeni, da se premaknemo in "odselimo na počitnice". Vse, kar mislimo, da bomo potrebovali tam, je potrebno zložiti in pripraviti v kovčke, lahko jih vzamemo celo s seboj, a tam veliko tega ne bomo potrebovali več.
Kar se nam je danes zdelo nujno potrebno, bo jutri "na počitnicah" odveč in nepotrebno. Ne bomo potrebovali več, dobili bomo nove kvalitete, lepše in boljše stvari.
Ne moremo samo čakati, da ona pride k nam. Najprej moramo narediti prostor zanj, počistiti in se "odločiti" ter pripraviti na pot. Sreči moramo iti naproti.
Ali sem pripravljen na srečo?
