Ob oknu žalosten stojim,
V mislih nate spomin me budi na dan,
Ko spoznala sva se.
Mislil sem,
da vse skupaj so sanje bile,
a uštelo se je moje srce.
Sanje,
Ki izginejo z dnem.
Pa niso bile sanje.
Bila si resničnost.
Bila in še vedno si mi vse,
Kar sanje govorile so mi.
Saj sanjam te,
Sanjam z odprtimi očmi.
Kako na takšno dekle pozabil naj bi?
Ta tvoj nasmeh,
Te tvoje nagajive oči,
Ta tvoj pogled življenja,
V meni je upanje zbudil,
Da spoznal sem te,
Da vse skupaj le niso sanje bile,
Ti moje skrivnostno dekle!
