Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050110165541111

Miroljubno poljedelstvo - Gabrielin sklad četrtek, 13. januar 2005 @ 06:55 CET Uporabnik: Pozitivke V Nemčiji so postavljeni temelji za resnični mir na Zemlji Pokrajina v bližini mesta Würzburg na severnem Bavarskem je na prvi pogled povsem enaka kot vsa druga kmetijska področja, travniki in gozdovi. Toda, ko iz avtomobila stopiš na tamkajšnjo zemljo, začutiš v zraku globok mir, ki se kaj kmalu naseli tudi v vsako celico tvojega bitja. Razlog za takšno visoko duhovno atmosfero je v miroljubnem poljedelstvu, ki se na tem področju uresničuje že nekaj let. Rezultat njihovih metod kmetijstva po zakonih narave so proizvodi, ki imajo tako čudovit in naraven okus, da se jim enostavno ne moreš upreti. Vendar njihovo miroljubno poljedelstvo daleč presega okvire zdrave hrane, ki verjetno nima primerjave nikjer v svetu. Na tem območju se vzpostavlja in širi resnični svetovni mir, kar pomeni sožitje med človekom, živalmi in naravo. Projekt se imenuje Gabrielin sklad in več o tem smo izvedeli v pogovoru z enim od soodgovornih za ta projekt, z Martinom Haennelom. Kako je sploh prišlo do ideje o miroljubnem poljedelstvu? Začetki miroljubnega poljedelstva segajo že skoraj tri tisoč let v zgodovino. Takrat je prerok Izaija rekel, da bo na Zemlji nastalo Kraljestvo miru, da bodo ljudje iz mečev naredili pluge, da bodo živali živele v sožitju in otrok jih bo pasel. Jezus iz Nazareta je prav tako napovedal Kraljestvo miru. Ljudje so sicer mislili, da bo cerkveno krščanstvo tudi prineslo kraljestvo miru, toda zgodilo se je ravno nasprotno. Zgodovinsko je nesporno, da je ravno cerkveno krščanstvo s svojo doktrino o pravični vojni v zadnjih dveh tisočletjih direktno ali indirektno odgovorno za nasilje in smrt milijonov ljudi, posebno v križarskih vojnah in v času inkvizicije. Ljudje mislijo, da bo Kraljestvo miru nastalo samo od sebe, toda Jezus je želel, da naj vsak človek najprej razvije kraljestvo miru v sebi z izpolnjevanjem desetih Božjih zapovedi in njegovih naukov iz Govora na gori. Ker se to v dva tisoč letih ni zgodilo, je Bog ponovno na Zemljo poslal preroka. Sedaj je prišel čas, da se bo tisto, kar je bilo zapisano, tudi uresniči. To se je že začelo dogajati z ustanovitvijo Gabrielinega sklada. Zakaj se to območje z miroljubnim poljedelstvom imenuje Gabrielin sklad? Miroljubno poljedelstvo je nastalo na pobudo Duha preko visoko duhovno ozaveščene ženske in prerokinji za današnji čas, z imenom Gabriele. Iz njenega Božjega preroškega dela se je razvila tudi zavest o enosti med človekom, živalmi in naravo, kar je osnova za miroljubno poljedelstvo. Gabriele pravi, da Božji duh prežema vse, kar nas obdaja. Vsako rastlino, mineral, žival in človeka. Harmonija z naravo pa je mogoča le, če človek najprej živi v miru s samim seboj in v harmoniji s svojimi bližnjimi. Mir je zato zanjo nedeljiv. Bolj, ko postaja človek umirjen v sebi, bolj senzibilen postaja tudi za komunikacijo z naravo in naravnimi elementi. V eni od objav Božjega Duha preko Gabriele je zapisano: "Bodite povezani z vsako stvaritvijo in z vsem kamenjem in rastlinami in zaščitite živali, ki so vam bile zaupane. Nikdar ne zakoljite živali za vašo lastno potrebo. Vidite, narava je poskrbela za vas. Plodovi polja, vrtovi in gozdovi vam nudijo hrano za vaše telo." Kaj so osnovne značilnosti miroljubnega poljedelstva? Miroljubno poljedelstvo si prizadeva za mir z vsemi življenjskimi oblikami. Kmetje se učijo živeti v miru tudi z živalmi, zato jih nimajo za ustvarjanje dobička, za zakol in hrano ljudi. Pri njih ni ubijanja živih bitij, tki. mikroorganizmov v tleh z uporabo kemije, gnoja ali gnojnice, s ciljem izvleči iz tal čim večji pridelek. V zemljo ne vnašajo nobenih snovi, ki uničujejo življenje in obremenjujejo okolje ter jih nato zaužijemo s hrano. Tudi genske manipulacije ne uporabljajo. Dve leti zemljo obdelujejo in pobirajo pridelek, nato jo pustijo eno leto v prahi - to imenujemo triletno kolobarjenje. V času počitka dopustijo, da rastejo na poljih različne rastline, kot na primer detelja in kamilica, ki z visoko vsebnostjo dušika v koreninah naravno obnavljata tla. Za regeneracijo pa skrbijo tudi milijarde najmanjših živih bitij v zemlji - mikroorganizmi. Pri naravnem ravnanju z njivami ni izkoriščanja - je dajanje in sprejemanje v medsebojnem spoštovanju. Ti kmetje zemljo vidijo kot živo bitje, ki si želi iskrene komunikacije. Miroljubni kmetje zase pravijo, da so prijatelji narave in vseh živali. Tudi živali, ki živijo v naravi, ne preganjajo in ne ubijajo. Zavedajo se, da je človek vzel živalim njihov življenjski prostor, ter da so zato prisiljene narediti škodo na njivah, če sploh temu lahko rečemo škoda, saj si živali vzamejo samo tisto, kar jim je mati Zemlja podarila. Izkušnje kažejo, da če jim zavestno zasejejo del njive, jo pustijo nepožeto, na drugih njivah skorajda ne naredijo škode. Kaj pa so glavni cilji Gabrielinega sklada? Ena od glavnih nalog Gabrielinega sklada je, da živalim ponovno ustvarimo varen življenjski prostor in takšne pogoje bivanja, kot so primerni za njihovo vrsto, da živali ponovno dobijo nazaj svoj košček zemlje, ki jim pripada, da se bo človek z njimi naučil deliti hrano, ki nam jo podarja mati narava. Človek je doslej očitno mislil, da živali živijo od zraka, zato jim je v zadnjih stoletjih močno skrčil njihov življenjski prostor. Skratka, eden od osnovnih ciljev Gabrielinega sklada je, da se popravi vsa škoda, ki je bila zaradi človeškega egoizma storjena živalim in materi Zemlji in to je eden od prvih korakov do resničnega svetovnega miru. Kako pa skrbite za bolj kvalitetno bivanje divjih živali na tem območju? Živalim smo ustvarili različne vrste biotopov, ki so primerni za njihov način življenja. S tem želimo doseči, da bo narava ponovno funkcionirala tako, kot si jo je Stvarnik zamislil in da bodo vse živalske vrste imele svoj prostor, tako da ne bodo posegale v okolje drugih živalskih vrst. Naredili smo ptičji biotop z gnezdi in vodo, kajti doslej so živali zaradi pomanjkanja vode na tem območju morale zelo daleč po vodo in veliko jih je na tej poti poginilo. Poskrbeli smo tudi za naraven življenjski prostor kuščarjev in kač in z veseljem ugotavljamo, da je v razpokah teh skal našlo svoj novi dom že kar precej plazilcev. Napravili smo tudi vodne biotope, kjer so se že naselile prve račke, vedno več pa opažamo tudi kačjih pastirjev. Naše področje omejuje živa meja, ki je zgrajena iz starih, odmrlih vej, pod katerimi se razvije pestra flora, hkrati pa nudi tudi bivališče in skrivališče mnogim živalim kot so zajci, lisice, ptiči. Ob živih mejah smo posadili tudi drevesa, ki bodo zemljo varovala pred močnimi vetrovi in bodo hkrati s svojimi plodovi izvir hrane s svojimi plodovi za živali. Če ni močnih sunkov zračnih gmot, je tudi temperatura bolj konstantna, kar pomeni boljšo rast pridelkov. Drevesa ob živih mejah bodo tudi zadrževala vodo, da ne bo odtekla s tega področja. Ali so divje živali na tem območju kaj bolj zaupljive do ljudi? Vsaka žival želi biti v prijateljskih odnosih s človekom, vendar se mora najprej ob njem počutiti varno. Očitno živali dobro čutijo, da je to področje varno za življenje, da jih ne bodo preganjali lovci, zato so vedno bolj zaupljive tako do ljudi kot tudi do drugih živalskih vrst. Opažamo namreč, da so se različne vrste živali začele družiti med seboj. Videli smo že srne skupaj s kravami in ovcami ter zajce, ki so prišli na kmetijo obiskati kokoši. Skratka, počasi se že uresničuje tisto, kar je napovedal Jezus, namreč da bo prišel čas, ko bodo vse živali živele v sožitju in miru, ko se bo lev pasel z jagnjetom. Ker na tem področju ni lovcev, so živali tudi veliko bolj sproščene in igrive. Nedavno smo videli na travniku zajce, kako so skakali eden čez drugega in pri tem uživali kot majhni otroci. Opazili smo tudi, da so se na to območje ponovno naselile nekatere živalske vrste, ki so očitno prav tako začutile, da je tukaj najbolj miroljuben življenjski prostor. Kako pa zaščitite poljske živali v času žetve? Kmetje iz miroljubnega poljedelstva se zavedajo, da je možno komunicirati z vsemi živimi bitji, tudi z rastlinami in živalmi. Čas žetve predstavlja za poljske živali velik šok, saj nekatere izmed njih izgubijo svojo rojstno hišo, torej življenjski prostor. Vendar preko iskrene komunikacije poljski zajci, ptice, srne, gliste in mikroorganizmi dobijo informacijo o žetvi, zato se vedno pravočasno umaknejo, da jih ne poškoduje kombajn. Gliste in mikroorganizmi se takrat bolj globoko pogreznejo v zemljo, ostale poljske živali pa dobijo novo naravno zatočišče in hrano, pas ob robu njive, ki so ga kmetje zanje pustili nepožetega, ali pa v gozdu, kjer ni lovcev. To je klasičen primer, kako lahko deluje vzajemnost med človekom, živalmi in naravo, ker vemo, da vse prežema isti Božji Duh. Ali imajo na miroljubnem poljedelstvu tudi hlevske živali drugačne življenjske razmere? Kmetje vse domače živali obravnavajo kot del svoje družine, zato so temu primerno poskrbeli za njihovo dobro počutje. Trenutno imamo 25 krav treh različnih pasem, ki smo jih kupili od kmetov pred prodajo v klavnico in jih tako rešili krute smrti. Ena od njih ima še posebej zanimiv življenjepis. Na poti v klavnico, na južnem Bavarskem, je skočila s tovornjaka in se skrila v neki vasi. Ko smo izvedeli zanjo, smo prosili lastnika, da nam jo proda. Tukaj za živali res dobro skrbimo, saj imajo na voljo prostorne hleve, kjer se lahko svobodno gibljejo, pašnike in tudi gozd, saj so krave v osnovi gozdne živali. Na kmetiji imamo tudi biotop za ovce, ki smo jih odkupili od nekega kmeta, pri katerem so bile sredi zime brez hrane in vode, v snegu do kolen, pri temperaturi okoli -20o C. Tudi tem živalim smo vrnili dostojanstvo z izgradnjo udobnega hleva, na pašnikih pa smo jim postavili tudi nekakšen paviljon, kamor se lahko zatečejo v primeru hude vročine ali dežja. Ko je vnuk prejšnjega lastnika teh ovac videl, kako kvalitetno živijo sedaj te živali, je starega očeta prosil, naj preneha s klanjem živali. Prej ste omenili, da je eden od problemov na tem zemljišču pomanjkanje vode. Kako rešujete to težavo pri skrbi za živali? Prejšnji lastniki so te gozdove in pašnike za potrebe kmetijstva z regulacijo povsem izsušili - tudi vsa močvirja in potoke. Poleg tega je bila lani na tem območju izjemna suša, ko vode ni bilo nikjer. To pomanjkanje vode so najbolj občutile živali, zato smo jim morali priskrbeli vodo v cisternah. Naše poljedelstvo pa kljub neizmerni suši ni utrpelo nobene škode. Kako je to mogoče? Zemlja je bila lani zaradi pomanjkanja padavin zelo globoko - tudi do 40 cm -, povsem izsušena. Korenine rastlin, ki rastejo na tradicionalno obdelani zemlji, na kateri skoraj ni mikroorganizmov in je zemlja mrtva ter zelo zbita, ne morejo pognati več kot do 30 cm globoko. Zato je imelo lani konvencionalno poljedelstvo v tej pokrajini kar do 40% manj pridelkov zaradi suše. Korenine v miroljubnem poljedelstvu, kjer je zemlja zaradi mikroorganizmov in glist živa, rahla in vlažna, sežejo do 80 cm globoko, kjer je zemlja še vedno vlažna. Iz tega razloga miroljubno poljodelstvo lani ni utrpelo nobene škode zaradi suše, nasprotno, imelo je celo 20% boljšo letino. Ali obstaja še kakšen razlog za boljšo letino, kljub neugodnim vremenskim razmeram? Na vsakem polju vedno posejemo seme iste rastline, kajti ugotovili smo, da se na ta način dolgoročno zgradi nekakšna komunikacija med prstjo in tistim semenom. Zato je tudi pridelek bolj kakovosten in žetev bolj obilna. Poleg tega orjemo zelo plitko, kajti s tem ohranimo v svojem naravnem okolju mikroorganizme, ki imajo izredno pomembno vlogo pri rahljanju prsti. Skratka, zavedamo se, da je zemlja živ organizem in če z njo ravnamo spoštljivo, potem nam bo lahko naklonila tudi bolj zdrave in kakovostne pridelke. Potrebno pa je povedati, da je pred nami konvencionalno poljedelstvo naredilo tej zemlji ogromno škode, ki se je seveda ne more popraviti čez noč. Oživitev prsti traja od sedem do deset let. V tem času se ponovno razmnožujejo mikroorganizmi in gliste, ki rahljajo prst in predelajo tiste snovi, ki jih rastlina potrebuje za rast, ljudje in živali pa za telesno hrano. Kako pa uničujete plevel? Plevel ima v miroljubnem poljedelstvu pozitivno vlogo, kajti požene vedno takrat, ko prsti manjka določenih snovi, ki jih plevel vsebuje. Zato ga seveda ne uničujemo. Plevel je torej indikator stanja zemlje. Ali potem tudi na travnikih poženejo tiste rastline, ki vsebujejo snovi za obnovo zemlje? Tako je. V ta namen smo štiri prostrane livade pustili, da se razvijajo povsem brez človekovega poseganja. Na teh travnikih so zato začele rasti čudovite cvetlice, ki jih nikjer drugje več ne zasledimo. To so rastline, ki jih ta zemlja potrebuje za obnovo prsti, ki jo je človek prej s škropljenjem in gnojenjem skoraj povsem uničil. Prav tako so na teh livadah pognale tudi tiste kulture, ki jih živali potrebujejo za hrano. Videli smo že zajce, ki se pasejo na teh travnikih in uživajo zdravilne bilke. Kakšne ukrepe pa ste uvedli proti škodljivcem? Tradicionalni kmetje škropijo rastline, da jih zavarujejo pred črvi in drugimi škodljivci. Vendar, če bi kulture rastle na povsem zdravih tleh, jih ne bi napadli nobeni škodljivci, saj je znano, da škodljivci ne napadajo povsem zdrave rastline ali ploda. Črvi se namreč zaredijo samo v bolnih in razpadajočih tkivih. To je osnovni princip narave: Vse, kar ni sposobno za življenje, je potrebno odstraniti. Ker je miroljubno obdelana zemlja na poti k ozdravitvi, postajajo tudi sadeži bolj vitalni in zdravi, zato jih bolj redko napadejo črvi. Razlog, da so naše kulture odpornejše na škodljivce, je tudi v tem, da uporabljamo samo originalne sorte. S križanjem sort, kot to počnejo v konvencionalnem kmetijstvu, se seveda drastično zmanjša odpornost rastlin. V naravi so potrebni tudi insekti in tu imamo določene probleme, vendar smo težavo rešili tako, da smo ob poljih posejali različne rastline, ki so za insekte naravna hrana. Kaj pravijo tradicionalni kmetje na metode, ki jih uporabljate v miroljubnem poljedelstvu? Odziv kmetov iz tradicionalnega poljedelstva je zelo različen. Nekateri nas povsem ignorirajo, toda večina z zanimanjem spremlja naše delo, predvsem zaradi pozitivnih rezultatov, ki so se pokazali v preteklih letih, še zlasti v zadnjih treh letih. Kaj bi priporočali slovenskim kmetom? Slovenskim kmetom najprej priporočam, naj nehajo gojiti in klati živali, drugi korak pa je, da naj prekinejo s trosenjem strupov po poljih, kajti to je nevarnost za pitno vodo, ki se nahaja v tleh, in pravi pokol za male živali-mikroorganizme, ki živijo v zemlji in imajo pomembno funkcijo pri ustvarjanju kvalitetne zemlje. Imate kaj težav z lovci, ki ne smejo loviti v območju Gabrielinega sklada? Seveda imamo nekaj težav. Zato moramo opazovati, kaj počnejo lovci v čezmejnem območju. Pogosto skušajo z različnimi pastmi zvabiti na svoje ozemlje naše živali in to poskušamo preprečiti. Vendar živali čutijo, da je na oni strani žive meje nevarno, zato praviloma ne zahajajo preko miroljubnega ozemlja. Lovci trdijo, da če ne odstrelimo določenega števila živali, se te preveč razmnožijo. Imate zaradi pomanjkanja najetih morilcev težave s pretiranim razmnoževanjem živali? Nam je povsem jasno, da se narava regulira sama in tako je tudi na našem območju, kjer opažamo, da se živali razmnožujejo ravno do mere, ki jim jo dopušča življenjski prostor. Kako lahko slovenski prijatelji živali in narave pomagajo Gabrielinemu skladu? Gabrielin sklad živi in posluje predvsem s prostovoljnimi prispevki prijateljev živali in narave z vsega sveta. Širimo se lahko samo tako hitro, kolikor dobivamo finančne pomoči. V začetku je bilo zelo težko kupiti to zemljo oz. življenjski prostor za živali, vendar danes dobivamo veliko ponudb za odkup, toda primanjkuje nam denarja. Zato bi bili hvaležni za vsak evro, ki bi ga nakazali naši prijatelji v Sloveniji. Vsak podarjeni evro pripomore k temu, da bomo lahko rešili mnoge živali pred gotovo smrtjo, to pa je postopno uresničevanje korakov v širjenju Kraljestva miru na tem planetu. Na ta način bomo lahko rešili vedno več živali z vojnega področja, pa tudi rastline ter mikroorganizme pred smrtonosnim gnojem in škropivi ter dolgoročno tudi človeštvo pred uničenjem. Damjan Likar Če tudi vi želite pomagati Gabrielinemu skladu pri njegovem delu, lahko svoje prispevke nakažete na G.S. Stiftung Verwaltungs- - GmbH. Gabriele - Stiftung. Kto.Nr. 206253 Volksbank Main-Tauber. BLZ 67390000. IBAN: DE 12 6739 0000 0000 2062 53. BIC: GENODE61WTH Komentarji (1) www.pozitivke.net