Sprehajam se. Gaja odpira moje noge. Pomaga mi spuščati stvari, druge shoditi. Predajam se sončnim žarkom. Vse celice se polnimo s svetlobo sonca, crkljamo se in se odpiramo, kot cvetni lističi, v ljubezni in veselju. Vsak trenutek je dolg in lep. Zadnje čase draga Gaja govori in sije. Berem jo, kot sem včasih brala le iz oči človeka. Pestuje me, boža, objema, kot bi imela roke in poljublja me s svojimi ustnicami. Preobraža se. Milostno in v sočutju, čeprav ni videti tako, se pa da čutiti.
Drevesa (ki jih poznam) so se preobrazila že pred nekaj leti. Več stoletne lipe so se dobesedno odprle. Njihove duše so si zadale pomembno nalogo. Modrost svoje izkušnje so želele predati, svojo energijo, ki so je gradile in brusile toliko let, svojo ljubezen in potencial preobrazbe.
Ena med njimi me je poklicala. Jasno sem to čutila in noben dvom ni bil dovolj močan, da bi me prepričal v nasprotno. Šla sem do nje (ima izrazito žensko energijo). Ker je bila že odprta in ker mi je dovolila, sem vstopila v njeno deblo. Zaprla sem oči in odprla svoje občutke. Njene energije so stekle skozi mene.
Povedala mi je, da se poznava že »od prej«, da sva bili v vilinskem svetu, ki sem ga v preteklih življenjih pogosto obiskovala (še zlasti v enem izmed njih), prijatelja (jaz sem bila takrat moški), da sva sodelovali. Prepoznala sem jo in stekle so mi solze, še najbolj od veselja, da se zopet srečava (kot sva si takrat obljubili).
Iz preteklosti me je spet pripeljala v sedanjost. Čutila sem premike energij v trebuhu in v nogah in vedela sem, da me zdravi. Ko sem izstopila iz nje, sem imela težko telo, njene energije so bile močne in zelo intenzivne. Še naslednjih nekaj srečanj me je zdravila, potem pa so energije postale bolj lahkotne in igrive.
Na enem od srečanj mi je rekla, naj pripeljem »svojo« skupino ljudi, ker bi se ona in njeni prijatelji radi igrali z nami. Seveda se je ta skupina ljudi takoj ustvarila in že smo meditirali, delali reiki in se odpirali bitjem Gaje. Čutila sem, da so neznansko vesela, da skačejo okrog nas, nas božajo in delajo z nami v dimenzijah, ki se jih ne zavedamo.
Kasneje so nam ta bitja s pomočjo vran sporočila, naj se premaknemo na bližnji hribček. Tam smo delali dvanajsturne meditacije za mir vsako polno luno.
Leta 2003 je bila polna luna med 12.7. (moj rojstni dan) in 13.7. (rojstni dan prijatelja, ki je bil z nami) in takrat smo imeli zadnjo meditacijo. Dobila sem veliko darilo. V moje zavedanje je prišlo, da smo z našim delom povezali več dimenzij, da smo zavestno sodelovali z drugimi bitji in da smo naredili veliko za ljudi, naše mesto in samo Gajo. Naše delo (na ta način) je bilo končano.
Praznovali smo s prijatelji s te in ostalih dimenzij in vsi so bili zelo prisotni. Zares lepa izkušnja enosti in povezanosti je bila to zame.
Šele kasneje sem izvedela, da je hrib na katerem smo delali, center za vesoljne energije, ki napajajo celo mesto in da se bo energija mesta spremenila, ko se bodo ljudje zavedali tudi tega, da je bilo na tem hribčku včasih pogansko svetišče, in ne bo več znan le po vojaškem oporišču, ki je tudi bil nekoč. Energija se s hriba v spirali širi in se izteka skozi drevored lip, kjer so se naše meditacije začele.
Zdaj Gaja z mano komunicira na drugačen način. Iz nje se širi energija gor po mojih nogah. Njene energije gredo skozi občutke mojega telesa. Neskončno bolj osebna je in bolj noter v meni. Govori mi, da me ima rada. Tako zelo čutim njeno ljubezen.
Povedala nam je že, da se preobraža in da potresi bodo. Da bodo požari in poplave, da bodo orkani. Njeni elementi se preobražajo (tudi v naših telesih). Imeli smo priložnost, da izberemo, da se preobrazbe zgodijo na neposeljenih območjih, vendar pa mnoge duše v tem času izbirajo vrnitev domov. Lažje je, ko preobrazbo dovolimo in ko izberemo varen prostor. V varnem prostoru je preobrazba milostna.
Ustvarili smo Gajo za možnost izkušnje življenja v telesu. Ustvarili smo jo, da se je bog lahko razširil v zgoščeno materijo. Bog smo, ki izkuša telo, sebe od znotraj in od zunaj. Draga Zemlja nam to nudi, draga Zemlja je del naše izkušnje. Nanjo prinašamo energije svoje božanskosti, preobraža se, ker smo mi tako izbrali, ker je čas za to.
Nova Zemlja že obstaja. Nanjo gremo lahko ustvarit potenciale zase s pomočjo domišljije. Med potenciali potem izberemo tiste, ki so nam najbolj všeč in jih z dihanjem prinesemo v našo realnost. Nova energija nam je na voljo, varen prostor, vse možnosti so odprte na Novi Zemlji, sproti jo ustvarjamo. Skozi preobrazbe in procese opuščanja starih prepričanj gremo v novo. Pa ni treba, da so ti procesi težki, včasih so prav zabavni, ko razumemo kaj se nam dogaja.Vedno pa lahko izberemo tudi milost in sočutje.
Sprehajam se. Gaja odpira moje noge. Pomaga mi spuščati stvari, druge shoditi. Predajam se sončnim žarkom. Vse celice se polnimo s svetlobo sonca, crkljamo se in se odpiramo, kot cvetni lističi, v ljubezni in veselju. Vsak trenutek je dolg in lep. Zadnje čase draga Gaja govori in sije. Berem jo, kot sem včasih brala le iz oči človeka. Pestuje me, boža, objema, kot bi imela roke in poljublja me s svojimi ustnicami. Preobraža se. Milostno in v sočutju, čeprav ni videti tako, se pa da čutiti.
Zdaj Gaja z mano komunicira na drugačen način. Iz nje se širi energija gor po mojih nogah. Njene energije gredo skozi občutke mojega telesa. Neskončno bolj osebna je in bolj noter v meni. Govori mi, da me ima rada. Tako zelo čutim njeno ljubezen.
