|  Peljem se z vlakom
ob meni pa sedijo mladi katoliški skavti.
Vprašam jih kje je Bog?
Oni pokažejo na nebo
in ko jih vprašam kje je pekel,
oni pokažejo na tla pod nogami.
Kako lepo je prekrojevalcem svetih spisov in religij
skozi zgodovino uspelo spraviti Boga stran od človeka
in ga tako lepo odtujiti od samega sebe,
ga narediti nemočnega in odvisnega od božjih posrednikov,
tistih božjih posrednikov, ki prav tako verjamejo,
da je Bog nekje zgoraj, pekel pa tu nekje spodaj.
Ljubi papež in vsa duhovščina,
le kdaj boste začeli otroke učiti,
da je Bog tam kjer res je,
to pa je na dnu srca vsakega posameznika?
Le zakaj Jezus vztrajno na svojih starih slikah kaže na svoje srce?
Le zakaj Jezus pravi, da lahko prideš v Božje kraljestvo
samo s srcem otroka?
Kaj nam s tem ne sporoča, da je Božje kraljestvo prav tu in zdaj
in ne nekje potem in tam na nekih »kvazi« višavah?
Če bi bil res tam na nekih nekih višavah,
potem bi človek samo na kakšni visoki gori uspel z njim vzpostaviti stik mar ne?
Ne, Božje višave so na dnu tvojega srca
in na dnu srca vsakega posameznika.
Tako je vedno bilo, je in tako vedno tudi bo.
Zdaj kako boš ti prišel do svojega srčnega dna,
če je pa tvoja pozornost v iskanju Njega
ves čas usmerjena nekam gor v nebo?
Nebeško kraljestvo je znotraj je trdil Jezus
in hvala Bogu, da tega njegovega stavka
niso prekrojevalci izbrisali in ponaredili.
Slišal sem, da so vprašali papeža, zakaj cerkveni predstavniki,
tako kot Jezus ne ozdravljajo bolne in ne delajo čudežev?
Ne vem na kaj se je papež izgovoril,
Ampak moje mnenje je, da nekdo,
Ki misli, da je njegov Bog izven njega,
Tega enostavno ni sposoben,
Pa najsi bo to sam presvetli papež.
Tako veliko duševno in telesno bolnih ljudi tudi med samimi verniki,
kot jih je zdaj na obličju te zemlje ni bilo nikoli.
Take velike potrebe po čudežnih ozdravljenjih kot je zdaj,
ko medicina nima odgovorov na razne kužne bolezni,
je ni bilo nikoli.
Nekateri evangeličanski pridigarji v Ameriki so dojeli, da zna biti čudežno zdravljenje bolnih v imenu Jezusa tudi dobičkonosno, saj nekateri od njih o čemer sem že pisal obračajo na leto tudi stotine milijonov dolarjev.
In od kje človeku prihaja njegovo zdravje?
Če verjameš, ali pa ne,
človeku zdravje najprej prihaja od njegovega zdravega diha.
Kakšen pa je zdrav dih?
Zavesten dih je vsekakor bolj zdrav, kot nezavesten.
Dih skozi nos je vsekakor bolj zdrav kot tisti skozi usta,
Dihanje skozi trebušno prepono je vsekakor bolj zdravo,
kot pa dihanje samo z vršički pljuč.
Dihanje v naravi je vsekakor bolj zdravo,
kot pa tisto v zaprtih prostorih.
Najbolj zdravo od vseh dihanj pa je božansko dihanje.
In kakšno je to dihanje?
To je dihanje miru, ljubezni, sočutja in hvaležnosti Bogu,
da si sploh za kratek čas lahko v telesu, ki ti je bilo dano.
In kot že star pregovor pravi: Kdor išče, ta ponavadi tudi najde, kajne?
Zdravje se človeku tudi prične od njegovih pozitivnih misli, besedah in dejanjih,
kakor se njegova bolezen prične ob vseh njegovih negativnih in slabih.
Dihanje miru, ljubezni, sočutja in hvaležnosti pa ti lahko omogoči,
da se tvoje besede dotaknejo vseh src ljudi, ki ti pridejo nasproti,
tvoje hvaležne misli pa lahko vplivajo na spremembo vsega
in ti dovoljujejo notranji stik z Njim.
Ne verjameš?
Poizkusi. :)
stojči Stojan Svet
|
NE ZAMUDITE
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 3. februar 2005 @ 15:37 CET
Naj povem nekaj o nebesih in peklu.
Dve stvari so, ki naredujo življenje človeškega duha: ljubezen in vera: ljubezen vsebuje življenje človeške volje, a vera življenje človeškega razuma. Ljubezen do tega kar je dobro in vera v to kar je resnično, ki se od tod poraja, to je življenje nebes; ljubezen, do zla, in vera v neresnico, ki se iz tega poraja, ustvari življenje pekla.
Ljubezen k Gospodu in ljubezen do bližnjega ustvari nebesa, a ustvarja ga tudi vera, toda ta samo v kolikor ima v sebi življenje iz teh dveh ljubezni. Glede na to, da obe te ljubezni in vera prihajajo iz Gospoda, je povsem jasno, da Gospod ustvarja nebesa. V vsakem človeku obstojajo nebesa v skladu s tem kako sprejema ljubezen in vero od Gospoda, in tisti, ki prejmejo nebesa še v času življenja na tem svetu, odidejo po smrti telesa v nebesa.
Tisti, ki sprejmejo nebesa od Gospoda so tisti, ki imajo nebesa v sebi, saj so nebesa kot pekel v človeku, kar nas sam Gospod o tem uči:
"Tudi ne bodo govorili:, "Glejte, tukaj je" ali"Tam je" kajti božje kraljestvo je v vas."
Nebesa so pri človeku v tem kar je pri njem notranjega, oz. v tem da človek hrepeni in misli iz ljubezni in vere, pa so tako nebesa tudi v tem kar je v človeku zunanje, a to je da iz ljubezni in vere govori in deluje. Toda nebes ni v teh zunanjih stvareh pri človeku kadar ni v notranjih, kajti govoriti kaj je dobro in ravnati kar je dobro zmorejo tudi vsi licemerneži, vendar pa ne zmorejo hoteti kar je dobro in misliti kar je dobro.
Ko človek vstopi v drugo življenje, kar se zgodi takoj po smrti telesa, takrat se sooči z resnico; ali so v njem nebesa; dočim to ni povsem jasno ko je še v tem svetu. V tem svetu se prikazuje to kar je zunanje, a ne kar je notranje, dočim je se v drugem življenju vidi to kar je notranje, saj človek takrat živi kot duh. Večna je sreča, ki se prav tako imenuje radost, pri vseh tistih, ki so v ljubezni z Gospodom in v veri v Njega ( od katerega vera in ljubezen prihajata). Ta ljubezen in ta vsebuje v sebi to uživanje radosti. Po smrti človeka, ki ima v nebesa v sebi pride v to radost, a do takrat ta radost leži skrita v njegovi notranjosti. V nebesih obstaja skupnost vsega dobrega: mir, razumnost, modrost in sreča vseh se prikazuje vsem in vsakomur, toda vsakomur v skladju s tem kako sprejema ljubezen in vero po Gospoda. Iz tega nam mora biti jasno kolikšen je mir, razumnost, modrost in sreča v nebesih duhovnega sveta.
Tako kot ljubezen do Gospoda in ljubezen do bližnjega ustvarja pri človeku življenje nebes, prav tako egoizem, samopotrjevanje, oholost in ljubezen do tega sveta, če prevladujejo, ustvarjajo pri človeku življenje pekla, saj so ti dejavniki diametralno nasprotni božanskemu. Zaradi tega, velja za tiste, v katerih prevladujejo samopotrjevanje, sebičnost, oholost in ljubezen do tega sveta, ne morejo ničesar prejeti iz nebes duhovnega sveta, ampak vse kar prejemajo - prejemajo iz peklenske sfere. V karkoli da človek veruje ali ljubi, pride iz nebes ali pekla.
Pri tistih, ki prevladuje samoljublje in ljubezen do tega sveta ne vedo, kaj je ljubezen in kaj je sreča nebeška ter jim izgleda nemogoče da bi lahko bilo sreče v drugih ljubeznih razen v takšnih, a kljub temu sreča nebeška vstopi ravno toliko kolikor se te ljubezni kot človeški cilji odstranijo. Sreča , ki sledi ko se ta ljubezen osvobodi v človeku, je tako velika, da presega vsakršno človeško dojemanje.
Človekovo življenje po smrti se ne more sam po sebi spremeniti spremeniti; ostane takšno kakršno je bilo, saj je celotni človeški duh takšen kakršna je njegova ljubezen, a peklenska ljubezen se ne more preoblikovati v nebeško ljubezen, saj sta si ti dve ljubezni nasprotni. Tako lahko razumemo besede Abrahamove bogatašu v peklu:
"Prepad je velik...med vami in nami, tako da tisti kateri hočejo priti k vam ne morejo, niti vi od tam ne morete priti k nam." (Luka 16,26).
Iz tega je jasno da tisti kateri pridejo v peklensko sfero ostanejo tam za vedno, a tisti kateri pridejo v nebesa tam ostanejo za vedno. Toliko o peklu in nebesih.
O Gospodu Bogu.
Bog jer eden, ki je stvarnik vesolja in vzdrževalec vesolja, ki je torej Bog nebes in Bog zemlje.
Obstojajo dve stvari, ki porajajo življenje nebes pri človeku: dobrota ljubezni in resnica prave vere. Takšno življenje ima človek iz Boga in prav nič ni od človeka. Zato je naša prva stvar priznati Boga, verovati v Boga in ljubiti Ga. Tisti, ki so rojeni v krilu cerkve morajo priznavati Gospoda ( Jezusa Kristusa), Njegovo božanstvo in Njegovo človečnost, ter verovati v Njega in ljubiti Ga, kajti vsa osvoboditev prihaja od Gopoda(Jezusa Kristusa). To uči sam Gopod pri Janezu:
"Kdor veruje v Sina ima življenje večno;če ne verujete v Sina ne boste videli življenja, ampak jeza Božja ostane pri njem." ( Evangelij po Janezu 3,36).
Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj,
večno življenje,
in jaz ga bom obudil poslednji dan."
(Evangelij po Janezu 6, 40)
" Jezus...reče: Jaz sem vstajenje in življenje; kdor veruje v mene, če umre, bo živel. Torej, vsakdo kateri živi in veruje v mene ne bo umrl nikoli."
( Evangelij po Janezu 11, 24.26)
Zaradi tega ne morejo biti povezani z Gospodom tisti, ki ne priznavajo Gospoda in Njegovo božanstvo, pa tako, ne morejo imeti nikakršen delež z angeli v nebesih, saj nihče ne more biti povezan z Bogom drugače kod od Gospoda, in v Gopodu ( Jezusu Kristusu). To učenje uči Gopod v Janezu:
" Boga ni nihče nikoli videl; edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem naročju, je pripovedoval o njem."
(Evangelij po Janezu 1, 18)
"...vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu,
ne videli njegove obličja."
( Evangelij po Janezu 5, 37)
Pri Mateju:
"...in nihče ne pozna Sina kakor le Oče, in nihče ne pozna Očeta kakor le Sin, in komur hoče Sin razodeti."
( Evangelij po Mateju 11, 37
Po Janezu:
" Jaz sem pot, resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni."
( Evangelij po Janezu 14, 6).
Tako nihče ne more biti povezan s Bogom razen v Gospodu. To je zaradi tega ker je Oče v Njemu ter so eno, kaor On tudi uči Janeza:
"Če ste poznali mene,
boste spoznali tudi mojega Očeta.
Že zdaj ga poznate in videli ste ga."
Filip mu reče:"Gospod, pokaži nam
Očeta in zadosti nam bo." Jezus mu
odgovori:"Filip, toliko časa sem med
vami in me nisi spoznal? Verujte meni
, da sem jaz v Očetu in Oče v meni."
(Evangelij po Janezu 14, 7-11).
Ker je torej Oče v Gospodu, a Oče in Gospod so eno, je povsem pravilno verovati v Gospoda, pa tako tisti, ki v Njega veruje ima življenje večno, tu je jasno da je Gospod ( Jezus Kristus) Bog. Da je Gospod Bog nas uči Beseda ( Božanska), kot pri Janezu:
"V začetku je bila Beseda
in Beseda je bila pri Bogu
in Beseda je bila Bog.
Vse je po njej nastalo
in nič, kar obstaja,
ni brez nje nastalo.
V njej je bilo življenje
je bilo luč ljudem.
In luč sveti v temi,
a tema je ni sprejela.
...In Beseda je človek postala
in se naselila med nami. Videli
smo njeno slavo,
slavo, ki jo ima po Očetu kot
edinorojeni Sin..."
(Evangelij po Janezu 1, 1. 3. 14)
Pri preroku Izaiji:
"Zakaj dete nam je rojeno,
sin nam je dan,
oblast je na njegovih ramah.
Imenuje se:
Čudoviti svetovalec, močni Bog.
Oče na veke, knez miru.
Njegova je polna oblasti,
miru ne bo konec."
( Knjiga prerokov Izaija 9,6)
Da je Gospod bio spočet od Jehove Očeta, ter da je po v spočetju Bog, je znano cerkvi; poznano je prav tako, da je izvedel vstanjenje z celim telesom, saj ni ničesar poustil v grobu, kar je kasneje dokazoval svojim učencem, da verujejo v to kar je učil. Čeprav je bil človek kar se tiče telesa in kosti, je vendarle vstopal skozi zaprta vrata, a po prikazovanju je postal zopet neviden. Na drugačen način se dogaja tudi vsakemu človeku, kajti človek vstane samo v pogledu svojega duha, a ne v smislu svojega fizičnega telesa. Zato je Gospod, ko je dejal da on ni kot nek duh, je s tem rekel da ni kot vsak drug človek. Iz tega je jasno da je v Gospodu tudi Njegovo človeško božanstvo.
Vsak človek ima od očeta esenco svojega življenja, ki se imenuje njegova duša, a to kar imenujemo telo je manifestacija življenja iz tega njegovega bistva. Zato je telo odraz duše, saj s pomočjo telesa upravlja duša z svojim življenjem po mili volji. Od tod prihaja da se ljudje rojevajo podobni svojim zemeljskim staršem in da se sorodniki prepoznajo. Iz tega se se lahko uvidi kakšno je bilo telo, oz. kakšna je bila človečnost Gospoda.
Vsi tisti, ki imajo o božanstvu predstavo treh oseb ne morejo imeti predstave o enem Bogu; če z ustmi govri eden, on vseeno misli na tri. No, tisti ki o božanstvu imajo pojem trojice v eni osebi imajo lahko predstavo o enem Bogu, ter lahko rečejo: "eden Bog" in misliti prav tako na enega Boga.
Predstavo trojice v eni osebi se dobi kadar se pomisli da je Oče v Gospodu in da Sveti duh prihaja iz Gospoda. Tedaj je trojnost v Gospodu: sama božanskost, ki se imenuje Oče, božansko človeško kar je Sin, in od Njega prihajajoča božanskost, kar je Sveti Duh.
Ker je vse božansko v Gospodu, ima On vso oblast v nebesih in na zemlji.
lep pozdrav
Miran
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: asta dne četrtek, 3. februar 2005 @ 21:19 CET
čisto kratka bom, ker ne znam povedati tako kot vidva.
"Tvoja misel ti lahko prinese nebesa ali peklensko trpljenje. Raj in pekel obstajata le v tvojem srcu!"
Pozdrav, asta
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: stojči dne petek, 4. februar 2005 @ 05:11 CET
Draga Asta in Miran,
Hvala za vajina komentarja.
Ja resnično pekel in nebesa
se nahajata znotraj srca vsakega posameznika
kot vibracija njegovega duha.
Vibracija brezpogojne ljubezni, ali nebes
katero je učil Jezus je gosta,
a kljub temu zelo lahka,
ker človek takrat izhaja iz svoje izvornosti
in se nič ne pretvarja,
ker se mu ni treba,
Vibracija jeze, sovraštva, pekla, ali satana,
pa je po mojem izkustvu redka,
a kljub temu zelo težka.
Ljubezen, mir , občutena resnica,
je kot tvoja divja nežna srčna ptica.
Ob tvoji jezi, sovraštvu in dolgočasju ne bo nikoli prišla na dan...
Ali kot sem 29. janurja 2003 objavil tule članek zgodbe Cheroke Indijancev z naslovom: Zmaga :)
lp
---
stojči
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 4. februar 2005 @ 15:49 CET
hvala vama za vajina komentarja. Se strinjam z vama glede tega osnovnega mišljenja. Čistemu po srcu je res tako kot pravita, vendar je vsa problematika mnogo bolj pereča in kompleksna kot si to sploh lahko nepoučen človek o vsem misli. O tem je potrebno občasno spregovoriti, saj se v novodobnih gibanjih o tem zelo malo govori ali celo ignorira, kar pa je za nepoučenega iskalca lahko zelo mučno, če se sreča s temi silami zla in ne ve kaj storiti. To kar pripovedujem ni nikakršen verski fanatizem, kot to mnogi mislijo, in to tudi taki, ki so že vrsto let na duhovni poti ter mnogi med njimi so duhovni učitelji , a da to veliko nevarnost preprosto ignorirajo. Tako ima zlo lahko delo in je zapeljevanje duš v polnem teku.
Kadarkoli smo daleč od Boga smo obvezno blizu hudiča, če ne vemo kako hudobni duh deluje, potem ne vemo kako se od tega zaščititi. Borba z satanom ni od včeraj, ampak poteka vsekozi do današnjih dn. Mnogi svetniki so imeli težke borbe s hudičem. Da naštejem samo nekatere od njih: sv. pater Pio, sv. Franjo Asiški, sv. Dema , sv. Anton Puščavnik, sv. Benedikt, sv. Janez...med njimi tudi sam.
Hudi duh napada človeka na več načinov. Cilja točka mu je svetišče svobodne volje, saj mu ni dostopna, če mu jo seveda mi ne odpremo z svojimi dejanji in mislimi.Takrat poskuša vplivati na našo svobodno voljo preko zunanjih čutil na našo domišljijo. Domišljija je križišče med zunanjim in našim notranjim svetom, svetom misli in svobode. Tako je satan pristopil tudi našim prastaršem, tako je pristopil tudi samemu Jezusu Kristusu. Dotaknena čutila in domišljija vplivajo na misel in svobodno voljo, ki nato zaniha med Bogom in stvarjenjem.
Nevralgična točka temnih sil, njihov močan interes, je naše skupno življenje. Duh Sveti širi mir, ljubezen, svobodo, prijateljstvo, oproščanje in nas združuje v enost Boga, a hudi duh nenehno poskuša vnesti v naša srca nemir, zavist, oholost, sovraštvo, jezo, bes, prepire, konflikte. Želi razdružiti enost z Bogom. V knjigi Joba najdemo na številnih primerih kako satan poskuša vplivati na zunanje težave, da bi s tem omajal človeka v veri do Boga. Ko so se Židje dvignili proti Jezusa, so ga sistematsko ovirali v razodevanju Evangelija in ga hoteli ubiti, a on sam jim je dejal: "Ko bi bili Abrahamovi otroci, bi ravnali kot Abraham. Namesto tega vi poskušate ubiti mene... Vi ravnate kot vaš oče... Vi imate hudiča za očeta in želite izvrševati želje vašega očeta. On je ubijalec ljudi od začetka." ( Janez 8, 39-44).
Iz tega kratkega pregleda vidimo da satan izkoristi vsako priložnost da bi škodil človeku. On je zelo inteligenten, pa tako na različne načine poskuša zapeljati človeka od božanskega načrta in od Njega ter ga spraviti v peklenske sfere. Hudobni duhovi so močnejši od človeka in sam človek jih ne more nadvladati Edino Bog ima gospostvo nad njimi, ter je naša borba z njimi uspešna le takrat ko se obrnemo po pomoč na Boga, da dobimo božansko zaščito.
Zato, daj Bog da takoimenovani vsevedi ne izmišljajo besede kot so: "elementarne katastrofe" ali "naravne nesreče" temveč da vemo da si Ti gospodar in stvarnik sveta in da z vsem upravljaš in gospodariš. Da dojamemo v sebi, da v potresih ( nevarnost letos in l.2006 Velika noč), poplavah, orkanih, neurjih, cunjamijih, ni naključja temveč... pravična po Tvoji milosti o Bog usmili se nas, oprosti nam. Letos je potrebno moliti, zaradi nevarnosti potresov pri nas v Sloveniji.
In to: "Oče naš" in "Zdravo Marijo"
Neke noči me je obiskal sam hudič. Nisemga takrat videl kakšen je, ker se je ogrnil v plašč nevidnosti, a sem v trenutku postal buden ko me je prijel ( fizično!)za zapestje obeh rok. Približno pol ure sva se fizično borila; sam sem namreč poskušal in dvigniti svoji roki čim višje, a sem jih uspel samo do polovice, nakar je močna sila pritisnila navzdol in sva tako oba ostala v pat poziciji. Potem pa sem imel tega dovolj in sem poklical na pomoč Kristusa z besedami:" V imenu Jezusa Kristusa, ti ukazujem da se takoj pobereš od tu!" V trenutku je izginil. To je vse resnica kar sem opisal. Zapestja pa so mi otekla in sem jih še tri dni pošteno občutil.
Spet drugič mi je prišel kot prvo z glasom: "Poznam jaz tebe, uničil te bom", vprašam ga zakaj?"Še sprašuješ, poznaš vse moje trike, ljudi mi voziš stran od mene!" Nato se je spremenil v tri mlade mišičaste postavne rimske vojščake, visoke 2-3 metre, ki so me napadli, me držali za roke in noge, eden od teh nagnusnih vragov, pa me je držal za genitalije in pričel močno stiskati. Takoj pa ko sem jim zaukazal v imenu Boga so v trenutku odšli. So bile to samo moje misli, fantazija?
Oglejmo si mlad par, moški-ženska, ki je tipično delovanje satana in obenem odgovor, zakaj gre danes vedno več odnosov narazen.
Čudež ljubezni sta živela dva mlada, ki sem jih osebno poznal. Bili smo v kontaktu. Na začetku te veze sta redno kontaktirala z Bogom, nato pa sta to vezo začela zanemarjati. Opozoril sem jih, da to ne bo dobro. Nikakor se nista dala prepričati, da ko sta prekinila vez z Njim in s tem duhovno pot, da satan že načrtuje kako da ubije njihovo ljubezen v njenem in njegovem srcu. Kadar smo zaljubljeni ( sam sem šel čez to grenko zkušnjo, in to ne samo enkrat) najpogosteje niti ne pomislimo na Boga. Takrat smo v največjih primerih sami sebi zadostni. Satan nam tako močno posladka našo ljubezen, saj on to lahko stori, da nam že v enem letu tako sladka, opojna, da niti trenutka ni da ne bi mislili eden na drugega. A taki zvezi rečemo, fatalna, usodna zveza. Le kdo je ni doživel.
Tako močno zaljubljena sta pazila eden da drugega kot mačka na miš, se premočno navezala. Nekega trenutka sta postala eden na drugega ljubosumna; začela sta eden drugemu naprej metati in dvomiti o zvestobi. Čim dvom pride med dve duši, je to znak, da je zlo na delu. To je sigurno kot je 2+2=4. Kajti z Bogom ovita ljubezen nikoli ne dopusti dvoma v ljubljeno osebo. Da pa bi lahko imeli takšno ljubezen Boga mora biti kot prvo v našem življenju Bog, a nato naš a ljubljena oseba.
Toda ta par ni poslušal glas Boga. Ločila sta se. Zla sila je uspela. Nato se nismo dolgo videli in sam sem že na to pozabil, a nekega dne pride do mene mama te mlade ženske, ki se je ločila vsa v duševni razvalini in bolečini in mi pove da je ta njena hči v norišnici. Takoj zatem ko se je ločila polna muke in nemira se je odločila oditi na dopust na morje v drugo državo. Da si dokaže kot tolike druge, žalostne, razočarane svojo ženskost. Na dopustu ji hudič poslal svojega vernega služabnika. Bil je to mlad lep moški. Spoznala sta se in skupaj preživela nekaj vročih, odštekanih in polno strasti vročih dni ter noči. Nato pa ji po dopustu šlo vse samo na slabše. Njega, ki ji je obljubil, da jo bo obiskal ni bilo. Ona je čakala, da bi...a njega ni bilo. Nato je zlo začelo delovati, končalo pa se je v norišnici. To je drastičen primer. Večina pa ni tako drastičnih, vendar je ločevanja vse več in to je že dolgo pravi alarm za vse ljudi. Naj zaključim. Bolje je da nasprotnika poznamo in se lahko zaradi tega poznavanja lažje borimo, kot pa da ga ne poznamo. Ignoriranje te zle nevarne sile, pa je največja možna naivnost in največja usluga tej sili.
Še mnogo tega bi se dalo povedati, a naj bo to dovolj, saj je to za nekatere že to preveč.
lep pozdrav vsem,
Miran.
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: asta dne petek, 4. februar 2005 @ 21:00 CET
Vaaau, Miran, tole kar tule berem je pa že res malo preveč!
Potem pa se spomnim na en moj čuden dan nekaj let nazaj:
Vozim po srednjem pasu in hočem zaviti na levi pas. Za mano ni bilo nobenega avtomobila. V trenutku pa se je od nekod vzel velik bel avto. Pripeljal je s tako hitrostjo, da sem imela občutek, da je moj avto dvignilo in prestavilo v desno.
Za las je šlo. Voznik belega avta se je obrnil in se mi režal. Bil je obrit po veliki okrogli glavi. "Takole pa mora izgledati sam hudič," mi je šlo skozi glavo. V križišču je zavil levo in takoj izginil. Mislila sem, da sem ga imela v mrtvem kotu in ga nisem videla. Vsa trda sem sklenila, da moram voziti bolj pazljivo.
Po kakem kilometru vožnje je zvonil moj mobitel. Slišala sem ga jasno in glasno. Ker pa sem bila že blizu trgovskega centra, se nisem oglasila. Parkiram in vzamem v roke mobitel: nobenega neodgovorjenega klica ni bilo!
Pripeljem na domače dvorišče že kar v nekem čudnem živčnem stanju. Peljem tako blizu nekega parkirenega avta, da se z vzvratnim ogledalom dotaknem njegovega ogledala.
Na drugem avtu ni bilo nič narobe, na mojem ogledalu pa je počilo steklo. Takoj sem šla do bližnjega servisa, da mi ga zamenjajo. Ampak ni počilo samo steklo, treba je bilo zamenjati celo ogledalo, ker je bilo prelomljeno. Serviser me je vprašal, če sem vozila vzvratno. Ne, vozila sem naprej. Rekel je, da to ne more biti, ker se pri vožnji naprej ne bi moglo prelomiti na tak način...
Še nekaj dni sem imela čuden občutek in nisem vedela, kaj naj si mislim. Bilo pa je to po smrti dobrega prijatelja, pogreba pa še ni bilo.
Pozdrav, asta
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: stojči dne sobota, 5. februar 2005 @ 12:31 CET
Osupljiva in zelo zanimiva izkustva, ni kaj. :)
Moram priznati,
da sam nisem nikoli imel kakih podobnih negatvinih izkušenj,
imel pa sem ogromno lepih srečnih in notranje blaženih trenutkov.
Glede odnosa z ljubljenimi osebami nasprotnega spola,
pa sem se vedno ravnal po nasvetu svojega srca.
Ono ti pove, kdaj je kaka medosebna veza končana.
Hvaležen sem Bogu, da mi je podaril čuteče srce.
Bog je Luč ljubezni,
kakor je satan tema dvomov, jeze in strahov.
Tvoja tema v tvojo luč ne more prodreti,
še kako pa tvoja luč kot ljubezen
lahko prodre v vsako notranjo, ali zunanjo temo.
Znotraj sebe se obrni proti luči
in njej prepusti naj opravi s tvojo temo in temo v drugih ljudeh.
Skozi svoje življenjeske lekcije in preizkušnje
pa mora iti prav vsak,
brez izjeme. :)
lp
---
stojči
Preobrazba tvojega diha
Prispeval/a: kanna dne nedelja, 6. februar 2005 @ 15:43 CET
Prav je, da se o tem govori, da postanejo stvari bolj jasne. Tudi sama sem žal že večkrat začutila neko zlo silo, prisotnost - največkrat ponoči (v spanju ali v budnosti). Čeprav je bil prisoten predvsem občutek strahu. Strah pred prikaznimi in pred nevidnimi silami je v meni že nekaj let. Potem pa še domišljija doda svoje. In prav to se mi je zdelo zanimivo, ko je Miran povedal, da je domišljija za satana pomembno orodje.
Skratka, ko sem se znašla kdaj v stanju teh neprijetnih občutkov, sem velikokrat skušala na lastno pest se jih osvoboditi. V resnici mi ni nikoli uspelo. Le enkrat ob branju Svetega pisma boga Sathye - boga Jezusa.
Še to noč so me preganjale nevidne sile, ki so mi v sanjah skušale zabrisati skodelico iz mize direktno v glavo. K sreči sem se zbudila, čeprav je tisti grozen občutek ostal. Zdaj vem, da se bom naslednjič obrnila direktno na Kristusa. Bojim se le, da mi zaradi rahlo šibke vere v njegovo pomoč ne bi uspelo. Ampak nočem dvomiti in verjamem, da mi bo uspelo :)
Taki naši pogovori na Pozitivkah pridejo zelo zelo prav. Kdor meni, da to ni zanj, tako ne rabi brat. Problem je, ko neketere ta tema zanima, pa ne vemo, kam bi se obrnili, kje bi pridobili kakšne koristne informacije. In tu na Pozitivkah je ravno pravšnje mesto - vsaj zame :)
Miru in topline v tem nedeljskem dnevu,
Klavdija