Jadrno sem bežala,
kot so me noge nesle
čez obilje žarečih cvetov,
ki so se povešali dišeči
skoz hrepeneče modro,
radosti naproti.
Jadrno sem valovala
v igrah soncu naproti,
skoz drevorede
sanjskih vonjav,
v brezmejno kipeče
valovanje zelenja
skoz hrepeneče modro,
radosti naproti.
Odčesnila sem leskovko,
si izrezljala piščalko z veseljem,
ki je našlo pogum
v rumenih čopkih mimoze
in jaz zaigram svojo pesem
skoz hrepeneče modro,
radosti naproti.
Nežno je kimal obraz neke rože,
ki je povešala ljubeče oči
in jaz sem videla sebe v njej,
v spolzkih kapljah dežja,
ki se pretakajo skoz njeno telo
skoz hrepeneče modro,
radosti naproti.
Tiho sem se smejala
z omamnim občutkom veselja,
s sončnimi žarki v srcu
in pomladjo šumečih neviht,
spogledljivo nasmejana ljubezni
skoz hrepeneče modro,
radosti naproti.
...o0o...
|
Soncu naproti
Prispeval/a: fenix dne petek, 4. februar 2005 @ 23:35 CET
Soncu naproti
Prispeval/a: titanic dne sobota, 5. februar 2005 @ 23:02 CET
Radost je že to, ko vidimo vse na poti, ko nas obdaja. Rože, nebo, drevesa, vse kar je okoli nas, naš vdih, vse to je radost, vse to je sreča, če le opazimo in se veselimo, da smo.
Lahkotno, kot ptica leti pod nebom,
gledam kako radosti se cvetlica,
brez vseh skrbi za jutrišnji dan,
se naravi z ljubeznijo predam.
lepo te pozdravlja, Titanic