|
||||||
|
|||||||
Povzel: Matjaž Lesjak
Energijo izgubljaš skozi neumne ideje, le-te te omejujejo, zmanjšujejo zanos, prikrajšujejo za veselje in užitek.
Vsaka ideja je lahko ali pomoč ali prepreka. Zelo težko pa je živeti brez vsake ideje.
Bog je brezpogojni darovalec. Tisti, ki daje, dobi vedno več, kot je sam dal.
Živite lahko kot val ali kot ocean.
Vse kar lahko človek resnično izgubi je svojo omejenost in prestrašenost. Življenja ne moremo izgubiti. Lahko občutimo le pomanjkanje živosti. Pomanjkanje pa čutimo, ker vzdržujemo sisteme varčevanja in reguliranja življenja misleč, da so nam v prid ali da življenje speljujemo na pravo pot.
Vse poti so poti življenja. Ni pravih in nepravih poti. So le tiste, ki so prehojene v zavesti in polnosti in tiste, ki jih prehodimo v sanjah hrepenenja, da bomo nekoč našli pravo pot.
Celota vsebuje znotraj sebe vsa nasprotja istočasno.
Razsvetljena oseba je v bistvu odsotnost.
Vsaka religija le lepa in čista samo pri izvoru. Ta je nelogičen, nov, nepričakovan, originalen, spontan, navdušujoč. Potem pridejo ljudje razuma, motiva, načrta, sistema, organizacije in obzidajo izvir.
Stalno zavedanje je napor in po vsakem naporu sledi počitek in s tem upad zavedanja. Poskus, da bi bili zavestni ves čas, se hitro konča z nezavedanjem.
Naravno zavedanje je nenaporno in neprekinjeno. Je bolj spontan odziv na trenutek kot pa zavedanje delovanja. Ni načrtovano, zato je nekonfliktno. Ne skladišči se v spomin, ampak v občutenje.
Ti si zavest. Zavesti ne moreš povzročiti. Lahko jo dovoliš.
Cvet ne potrebuje tvoje pomoči, da bi se odprl.
Zunanje situacije lahko pogojujejo tvojo srečo. Kadar postane sreča lastnost tvojega bitja, obseva zunanje situacije.
Nikoli ne vstopajte v situacijo z vnaprejšnjim stališčem in čvrstimi pričakovanji. Gibljite se skozi skrajnosti. Skrajnosti so kontrast doživljanja. Počasi se naućiš ohranjati center zavesti znotraj sebe. Ne pogojuješ ga več z zunanjimi situacijami. Ne bodite odvisni od zunanjih situacij in gibali se boste svobodno.
Samota vam lahko pomaga, da poglobite odnos do soljudi.
Če vam spolnost lahko uniči celibat, potem je takšen celibat brez vrednosti.
Če ste živi in polni energije, lahko tudi umrete blaženo in radostno. Samo slabiči umirajo nesrečni - zato, ker nikoli niso živeli, nikoli niso pili iz vrča življenja. Samo upali so in upali, življenje pa se jim nikoli ni zgodilo. Človek je vedno sanjal, da bi uničil smrt. Logični um misli: če ne bo smrti, bo življenje večno. Kako preprosta in otroška logika! Življenje zasije na ozadju smrti, ljubezen ob možnosti sovraštva, prijatelj ob sovražniku. Ko je smrt blizu, je življenje izjemno intenzivno.
Vsa nasprotja so v resnici sestavni deli celote.
Meditacija je pogumno dejanje; uničen mora biti stanovalec hiše, ti sam. Dokler nisi pripravljen umreti, nisi pripravljen za meditacijo.
Ne urejajte sveta okoli sebe, uredite sebe. Brez vas je vse mogoče. Z vami je vse nemogoče. Vi ste problem.
Ego je mentalni fenomen. Vzdrževati ga morate sleherni trenutek. Če ga za hip pozabite, se počutite osvobojeni in brezčasni.
Ptice so srečne in drevesa so brezbrižna. Tudi vi ste lahko takšni. Izhajate iz istega izvira. Vi beračite za drobiž, okoli vas pa je kraljestvo! Zahtevajte ga!
Odrekanje je usmerjeno proti življenju in je nepotrebno. Vse je darilo, odrekanje je zanikanje darila. Zakaj se ne odrečete ega ali uma?
Ne iščite tišine zunaj sebe, ustvarite jo znotraj.
Odnosi so ogledalo. Modri in pogumni ljudje vedno žive v medsebojnih odnosih. Ti so ogledalo njih samih.
Slediš lahko Mojstra ali pa svojo zavest. Rezultat bo isti.
Um je vedno prevarant.
"Edina prava pot" je le taktika mojstra, da doseže popolno predajo.
Svoje resnično bistvo ne morete zapustiti. Lahko ga pozabite ali zanikate in posledica je življenje v bolečini, nezadovoljstvu ali hrepenenju.
Kdor kontrolira svoje obnašanje, zajezuje svojo spontanost. Resnobnost je znak bolezni. Smeh je znak normalnosti.
Razsvetljeni so tihi ljudje. Mnogi ljudje poznajo samo prebliske tišine: tišino kot vrzel med dvema besedama. Večina niti te vrzeli ne pozna in jo ima za motnjo.
Naša tišina je samo mir med dvema vojnama, je samo priprava za naslednjo vojno.
Večina ljudi pozna samo hrup uma. Odgovore na življenske probleme jim daje um, zato jih večina preživi življenje v prepričanju, da je to edini način življenja. Če najdeš razliko med tišino bitja in šumom uma, se prvič postaviš v vlogo, kjer lahko izbiraš. Od te točke naprej se začne osvobojenje ali razsvetljenje. Ko se naučiš razlikovati naravo obeh procesov, lahko ločiš, kdaj odgovori prihaja iz uma in kdaj iz bitja.
Tišina je vedno tu. Ne moreš je povzročiti, lahko jo samo dopustiš.
Da bi slišal tišino, moraš biti pasivno buden.
Um ima mnogo vprašanj in stalne išče odgovore, bitje nima vprašanj in poraja odgovore.
Dve poti vodita do razsvetlenja: meditacija in ljubezen. Pot modrosti in pot ljubezni. Pot moškega in pot ženske. Pot samote in pot druženja. Vsi veliki preroki so bili moški in so hodili po poti samote in meditacije. Ženske svetnice so dosegle razsvetljenje po poti ljubezni, preko drugega.
Moški najprej meditira in nato ljubi. Ženska najprej ljubi in nato meditira.
Od kod prihaja zlo? Zlo je interpretacija uma, ki ne vidi celote. Izvor zla ustvari v Hudiču, izvor dobrega v Bogu. Problem pa s tem ni rešen, ker bi po tej logiki tudi Hudiča ustvaril Bog - torej pride tudi "zlo" od Boga. Če pa Bog ni ustvaril Hudiča, obstaja svet po dveh počelih in je problem nerešljiv.
Bog je enovit, nedvojen, advajta. Samo Bog je.
Delitev pojavov na dobre in zle je poljubna in trenutna. Dobro se spremeni v slabo in obratno. Kar je za ene dobro, je za druge slabo. Kar si obsojal na začetku življenja, kasneje sprejemaš.
Dobro in zlo sta človeška koncepta - ne božja.
V meditaciji ne boš našel Boga. Izgubil boš svoj koncept Boga.
Del sveta, tebe…ki ga zanikaš, obsojaš…ne more biti uničen! Lahko je samo potisnjen v nezavedno, obsojanje, kontrolo.
Svetnik znotraj sebe skriva grešnika, s katerim se bori. Modrec je celovit, vse sprejema.
Na zahodu so ljudje veliki individualisti, vsak je velik ego. Skupina zahodnjaku pomaga, da pozabi nase, da raztopi ego. V Indiji so ljudje množica. Ko je Indijec sam pred Bogom v molitvi postane Nekdo, individuum.
Um je nakopičena preteklost. Zato je um mrtev. Vse kar je mrtvo, postane avtomatsko vsebina uma. Več ko je uma v človeku, bolj je neumen! Um prekrije ogledalo zavesti, ki ne odseva več realnosti ampak vsebino uma. V takem ogledalu gleda človek vedno iste prizore, vedno iste probleme, vedno iste spomine. Sprašuje se, kdaj bo konec težav, kdaj bo prišlo tisto pravo življenje.
Ta trenutek predstavlja preobilje sedanjosti.
Vseeno je ali želite bogastvo, moč ali Boga. Mehanizem je isti: vi si to želite. Z željo pride prihodnost, s prihodnostjo zaživi um v živopisnem hrepenenju. Sedanja realnost je žrtvovana na račun obetov prihodnosti. Vendar bodi pazljiv, um je zelo prebrisan: lahko si zaželiš tudi "brezželjnost"! Prav tako ni rešitev, če ubiješ vse želje - s tem boš ubil tudi sebe. Želje moraš preobraziti, postati morajo živa radovednost, poželjivost tega trenutka.
Ko si brez želj, pride k tebi vsa realnost.
Ura je popolna podoba človeškega uma: nikoli ni tukaj in sedaj.
Budnost, zavestnost je vaša individualna naloga. Naloga družbe je, da postanete izurjeni, avtomatski, učinkoviti, ponavljajoči, predvidljivi, vodljivi.
Vir: http://lkm.fri.uni-lj.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050213135952147
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
