 Sonce te ogreje,
dež te napoji,
moja misel te poboža,
tudi če te tukaj ni.
Ne morem te prijeti,
ne slišim te in te ne živim.
Vem pa, da si tam nekje,
tudi, če te ne ulovim.
Pošiljam ti pozdrav in objem,
da se izgubiš boš v njem.
Da svetloba te bo objela,
ko te v mislih bom imela.
Bodi dober še naprej,
ne se ustavljati, pojdi, poglej,
kaj vse srečaš na tem potovanju,
kaj lahko vse vidiš v spanju.
|
Samo trenutek
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 24. februar 2005 @ 12:45 CET
lepa pesem, ujela si trenutek in v njem za trenutek obstala, mu dala prav poseben značaj in pomen ter odšla potopljena v svoje misli in iskanje naprej, življenju naproti.
Lep pozdrav tebi Titanic
Tatjana
Samo trenutek
Prispeval/a: Andres dne četrtek, 24. februar 2005 @ 22:59 CET
Na več načinov se da razumeti te tvoje verze. Zanimivo, da vsak lahko izlušči nekaj zase.
Andres
Samo trenutek
Prispeval/a: titanic dne petek, 25. februar 2005 @ 08:16 CET
lepo, da je bila vama moja pesem všeč, saj je nastala resnično v trenutku, ki je del življenja, ki ni šel mimo. Postal je večnost.
Nekje pa sem prebrala tudi čarobno formula za človeško srečo: O+(5+E) + (3 x S)
O = osebne lastnosti
E =eksistenca
S = samozavest, smisel za humor
lp obema, Titanic