|
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
NE ZAMUDITE
Misel tedna
Prispeval/a: Seeker dne ponedeljek, 21. februar 2005 @ 01:45 CET
Nemski slovar bratov Grimm - naključje je nepredvidljivo dogajanje, ki se izmika nasemu razumu in nasim nameram.
Naključja res obstajajo? Kaj nima On vse splanirano za nas? Kako pa sami gledamo na nastale dogodke je odvisno od nas samih.
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. februar 2005 @ 10:47 CET
naključje je dogodek, ki ga nismo načrtovali, ga nismo predvideli in vendar se je zgodil. Gre za naključen, prigoden, nepričakovan dogodek v našem življenju. Med naključja bi n.pr. štela to, da sem odprla TV in prav tedaj je spoštovani dr. Sussman omenil pozitivke, za katere dotlej še nisem slišala. Poslala sem prvo pesem na pozitivke in tako sem postala od leta 2003 stalna sodelavka pozitivk po naključju. In to naključje je porajalo nova naključja, nove slučajnosti, ki so močno zaznamovale moje življenje. Mogoče pa so naključja nujnost usode tako, da ima po zakonu negacija negacije vsak pojav za posledico izumrtje izstarega pojava in rojstvo novega pojava, ki mu pravimo naključje in je vgrajen v sistemu Univerzuma ter se nas po čudnih poteh skozi prostor in čas dotakne. Jaz mislim, da so naključja vgrajena in programirana v naše življenje in nam omogočajo doživetja, ki si jih prisvojimo in doživljamo kot svojo usodo. Tudi pri načrtovanju prihodnosti je človek odvisen od naključij, saj človek ob vseh teh čarobnih igrah življenja obmolkne, ko uvidi, da ti naključja prinesejo izpolnitev najlepših sanj, spoznavanje življenja v njih in nabiranje zakladov izkušenj. Človekova podzavest je zagotovo kot nekakšna intuicija povezana prek višje sile, neodvisne od volje človeka, z naključjem, da ga prikliče v njegovo bližino. Življenja ne smemo opazovati s posebnim namenom, da čakamo, da se nam bo zgodilo točno to, kar načrtujemo ali si predstavljamo, da bi se nam moralo zgoditi kot posledica našega delovanja. Izogibati bi se morali presojati načrtovane dogodke z jasnimi čuti videnja vnaprej in predvidevanji, pomembno je le, da čutimo svojo sorodnost in skladnost s skupnim in da imamo dober namen. Naključja ne iščeš, temveč ga najdeš, ko ono pride k tebi in te sreča, naključja ne vrednotiš kot spolnitev lastnega prizadevanja, temveč ga gledaš in dojemaš kot tebi namenjeno življenje. Vsrkaš ga vase in tako kot celota Stvarstva podreja goro, gozd, morje in polje, tako v barvnih odtenkih življenja podreje tudi tebe in ti podarja Stvarnikovo ljubezen in presenečenja z naključji. V vsakem človeku dremlje nezavedno dejstvo, da je človek odvisen od naključij, čeprav misli, da je svoboden, avtonomen, enakopraven in da se po svoji volji in moči lahko enači z usodo, z voljo Stvarnika in si življenje ustvarja neodvisno od Njega. Človekova odločujoča volja je tolikšna, kot je njegova veličina v celotnem Stvarstvu, katere del zavesti človek predstavlja in to je tvoje merilo, človek. Sonce, zvezde, luna, morje, gozd, ptiči, viharji, cikloni in dvije zveri imajo poleg človeka življenje, sestavljeno prav tako iz naključij, ki jih človek doživlja kot lastno izkustvo in v zablodi misli, da so naključja v njegovih rokah. V našem življenju je naše samo to, koliko duhovnih vrednot smo pridobili in koliko smo jih ohranili, ker od tega je odvisno kako bomo sprejemali naključja in Stvarnikovo voljo. Življenje človek sodoživlja s Stvarnikom in si po krivici prisvoji naključja kot svoja prizadevanja, kot rezultat svojega delovanja, čeprav jih je modrost Univerzuma sprogramirala in delujejo tako univerzalno, da je mehanizem celotnega Stvarstva sposoben uravnavati in rešiti vse uganke celote in brezhibno delovati.
Lep pozdrav
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: Petra dne ponedeljek, 21. februar 2005 @ 14:06 CET
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne ponedeljek, 21. februar 2005 @ 17:46 CET
Kaj hočeš s tvojim zagonetnim rebusom povedati?
Če vzamemo možgane pametnega ali manj pametnega v roke, ni velikih razlik v izgledu. Oba imata možgansko skorjo razdeljeno na dve polovici oziroma hemisferi - levo in desno, ki sta specializirani za določene aktivnosti. Informacije negede na njihovo vsebino se prenašajo kontralateralno z leve na desno stran, kar se precizira v desni polovici možgan. Možgani pa delujejo tudi ipsilateralno in sicer tako, da informacije iz desne možganske skorje prehajajo in odgovarjajo za delovanje desne strani telesa (n.pr. vonj iz nosnice) gre na desno stran. Obe hemisferi pa povezujejo nevrtronska vlakna.
Glede možgan bi povedala, da pozna medicina tudi mutaste cone. Neokorteks je povezan z najvišjimi umskimi funkcijami in še posebej s simbolično dejavnostjo. Zakaj so samo nekateri predeli povezani z zavestnimi dogajanji, drugi pa še sedaj ni jasno. Deset milijard nevronov na možganski skorji je omogočilo človekov razvoj od kamene sekire do atomske bombe in vsemirskih projektilov, od primitivne tehnologije do kvantne teorije. Človeštvo pa pogrepša vzporedne evolucije možganskega debla z instinktivnimi goni. Pri človeku so se moralni goni razvili komaj na raven šimpanzov. Ta razlika pa je kar usodna za človeštvo. Človek je atrofirana žival, ki ima instinkt slabše razvit kot žival. Ni pa cel človek v živali, ker sega s svojo simboličnostjo prek nje. Toda človeku ni nič živalskega tuje, človek namreč živalskost ima, žival pa človeškosti nima. Simbolična znamenja pa so opomin in nekakšni signali za našo pozornost. Pomembno je, da spoznamo znamenja časa, ki nas kličejo na odgovornost.
Tatjana
Možgani delujejo tako; da vedo, da je 1 + 1 = 2
da sta 1 jabolko + 1 jabolko = dve jabolki
da sta 1 slučaj + 1 slučaj = 2 slučaja.
Jaz bi pa rada vedela kaj je zagonetka tvoje misli. Si tako skrivnostna s svojim rebusom, za katerega sigurno veš odgovor, ki je sila enostaven. Na dan z besedo!
Misel tedna
Prispeval/a: Petra dne torek, 22. februar 2005 @ 12:32 CET
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 22. februar 2005 @ 13:40 CET
Tatjana
Misel tedna
Prispeval/a: stefm dne sreda, 23. februar 2005 @ 08:17 CET
stefm
Misel tedna
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sreda, 23. februar 2005 @ 09:54 CET
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 23. februar 2005 @ 13:52 CET
Tudi, če smo z nekom spregovorili v življenju samo nekaj besed, to ni bilo naključno srečanje. Izza takih "naključnih" srečanj je vedno skriti namen. Ljudje znajo dejati:"Zadnje čase se mi dogaja toliko naključnih srečanj..., dogodkov...
Današnja znanost, zgodovina nam ne more povedati tega, od kod sploh življenje na naši zemlji, Nihče ne zna povedati, od kod smo prišli ljudje, kdo nas je naredil, kako je nastal človek, narava, cvetje, drevesa, ptice na nebu, gore, reke, morja, vse kar nas obdaja.
Od kod tako popolni organizmi, o katerih ne vemo nič, ali skoraj nič? Evolucionizem kot tak samo ugiba o nekih silah, ki so usmerile le-to, in danes je že znano, da evolucija v tem smislu ne obstaja. To pomeni, da je naša Zemlja premlada, da bi se lahko na njej razvilo tako popolno organsko življenje, in to le po nekem naključju. Ljudje nismo neko naključje te narave, ljudje smo od nekoga. Tisti, ki nas je ustvaril, ve, kam moramo iti, kdo v resnici smo, kaj je naš smisel življenja. Poglejte, avto se ni naredil sam in zato kot tak ne ve, kam mora peljati. To ve tisti, ki ga je naredil...
lep pozdrav vsem,
Miran.
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 25. februar 2005 @ 15:11 CET
Ljudje imamo dve vrsti zavesti "objektivno zavest", ki se mora spopadati z vsakdanjostjo, in"subjektivno zavest", ki jo zanima le notranji duhovni svet, svet čtrte dimenzije ali večnosti. Na desna stran hemisfere, oz. subjektivna zavest ima genialne sposobnosti. Vsi geniji, zlasti pa tisti, ki so zelo ustvarjalni, tako kot so bili: Shakespeare, Mocart, Emerson, Nikola Tesla, Bach itd., so bili uglašeni s svojo subjektivno zavestjo. Jezusovi čudeži, kot tudi čudeži raznih svetnikov, so le prikaz te skrivnostne sile.
Obe ti zavesti pa ena drugo ovirata, namesto da bi se podpirali, in zato so naše sposobnosti omejene. Če bi imeli ljudje stalen stik s svojim subjektivnim umom, bi se razvili v super ljudi. Sposobnost govora je doma v levi polovici možganov, desna stran pa nadzoruje prepoznavanje oblik in vzorcev. Leva skrbi za za logiko in analizo-torej razum in ta materialni objektivni svet. Obe sposobnosti potrebujemo za vsakdanja opravila kot za reševanje križank, desna pa je odgovorna za ljubezen, glasbo, prepoznavanje obrazov, umetnost, kreativnost, jasnovidnost in intuicijo. Desna polovica je vez z najvišjo Inteligenco ali Bogom.
William James je zapisal, da naša življenjska energija iz dneva v dan niha. Včasih se počutimo zaspani in brezvoljni kot neogret avto, ki zjutraj pokašljuje in slabo potegne. Že duhovni učitelj Gurdjieff je rekel, da je naša vsakdanja zavest še najbližja spanju in da budnost zahteva skoraj nadčloveški napor.
Naš osnovni problem je namreč, kako možgane pripraviti do budnosti. Kadar smo brez volje in zdolgočaseni, se počutimo odtujene od resničnosti. To je stanje, ko smo ujetniki fizičnega sveta in sedanjega trenutka, to je stanje zapora. Ravno nasprotno se nam dogaja, kadar smo srečni in vznemirjeni napr., kadar se veselimo težko pričakovanega dogodka ali kadar smo globoko sproščeni. V takem stanju se nam svet zdi lep in zanimiv, resničnost se razteza v neskončnost, tako kot zaljubljenemu paru.
V takih idealnih normalnih stanjih sta desna in leva možganska polobla v tesnem timskem sodelovanju ali stiku. Kadar pa nam je dolgčas, smo ujeti ne le v fizični svet, ampak tudi v levo polovico možganov. Smo torej v razcepljeni zavesti. Enako se nam dogaja, kadar smo potopljeni v sanjarjenje, razen da smo v tem primeru ujetniki svojega notranjega sveta, oz. desne polovice možganov. Če smo predolgo v takšnem stanju se nam začne resnični svet dozdevati vedno bolj neznosen, tako smo enkrat ujetniki notranjega, drugič pa zunanjega sveta.
V trenutku sreče in sproščenosti so naši možgani za kratek čas "sestavljeni". Naša desna polovica možganov-intuitivni jaz-Sebstvo je takrat budna in zavedamo se, da bi morala biti naša zavest vedno celovita. Kadar se v takem stanju ozremo nazaj na svoje žalosti in nesreče, se nam zdijo smešno banalne.
Francoski filozof-eksistencialist Sartr je svojo stanje ujetosti v sedanji trenutek poimenoval "navzeja". Na to stanje je gledal, kot na temeljno stanje resničnosti človeškega obstoja, oz. na primarno stanje človeške zavesti. Primerjal jo je z privlačno žensko, ki jo kazijo navijalke v laseh in čistilna maska na obrazu. To seveda pomeni, da se je Sartru človeško življenje zdelo nesmiselno in prazno, ali kot se je sam izrazil-"človek je nepotrebna strast."
Ta stalni spremljajoči občutek praznine je preganjal tudi njegovo družico Simone de Beauvoir, ki je nekoč zapisala: " Zaman se gledam v ogledalo in si pripovedujem svojo zgodbo. Sama sebe nikoli ne morem doživeti kot celovit osebek. V sebi občutim praznino in ta praznina sem jaz. Čutim, da nisem". To je prepoznavni občutek ujetosti v levo polovico možganov. Njena misel, da sama sebe nikoli ne more doživeti celovito in da"čuti, ni..." je zmotna. Človek ima v stanju celosti zelo jasen občuzek lastne resničnosti, kakor tudi resničnosti sveta. Takrat prav dobro vemo, da smo!
Sartrova filozofija človeške eksistence, ki je bil eden glavnih osebnosti eksistencializma izhaja iz zmotne predpostavke, da je temeljna resnica človeškega življenja lepotica z navijalkami v laseh.
lep dan vsem,
Miran.
Misel tedna
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 25. februar 2005 @ 15:12 CET
Ljudje imamo dve vrsti zavesti "objektivno zavest", ki se mora spopadati z vsakdanjostjo, in"subjektivno zavest", ki jo zanima le notranji duhovni svet, svet čtrte dimenzije ali večnosti. Na desna stran hemisfere, oz. subjektivna zavest ima genialne sposobnosti. Vsi geniji, zlasti pa tisti, ki so zelo ustvarjalni, tako kot so bili: Shakespeare, Mocart, Emerson, Nikola Tesla, Bach itd., so bili uglašeni s svojo subjektivno zavestjo. Jezusovi čudeži, kot tudi čudeži raznih svetnikov, so le prikaz te skrivnostne sile.
Obe ti zavesti pa ena drugo ovirata, namesto da bi se podpirali, in zato so naše sposobnosti omejene. Če bi imeli ljudje stalen stik s svojim subjektivnim umom, bi se razvili v super ljudi. Sposobnost govora je doma v levi polovici možganov, desna stran pa nadzoruje prepoznavanje oblik in vzorcev. Leva skrbi za za logiko in analizo-torej razum in ta materialni objektivni svet. Obe sposobnosti potrebujemo za vsakdanja opravila kot za reševanje križank, desna pa je odgovorna za ljubezen, glasbo, prepoznavanje obrazov, umetnost, kreativnost, jasnovidnost in intuicijo. Desna polovica je vez z najvišjo Inteligenco ali Bogom.
William James je zapisal, da naša življenjska energija iz dneva v dan niha. Včasih se počutimo zaspani in brezvoljni kot neogret avto, ki zjutraj pokašljuje in slabo potegne. Že duhovni učitelj Gurdjieff je rekel, da je naša vsakdanja zavest še najbližja spanju in da budnost zahteva skoraj nadčloveški napor.
Naš osnovni problem je namreč, kako možgane pripraviti do budnosti. Kadar smo brez volje in zdolgočaseni, se počutimo odtujene od resničnosti. To je stanje, ko smo ujetniki fizičnega sveta in sedanjega trenutka, to je stanje zapora. Ravno nasprotno se nam dogaja, kadar smo srečni in vznemirjeni napr., kadar se veselimo težko pričakovanega dogodka ali kadar smo globoko sproščeni. V takem stanju se nam svet zdi lep in zanimiv, resničnost se razteza v neskončnost, tako kot zaljubljenemu paru.
V takih idealnih normalnih stanjih sta desna in leva možganska polobla v tesnem timskem sodelovanju ali stiku. Kadar pa nam je dolgčas, smo ujeti ne le v fizični svet, ampak tudi v levo polovico možganov. Smo torej v razcepljeni zavesti. Enako se nam dogaja, kadar smo potopljeni v sanjarjenje, razen da smo v tem primeru ujetniki svojega notranjega sveta, oz. desne polovice možganov. Če smo predolgo v takšnem stanju se nam začne resnični svet dozdevati vedno bolj neznosen, tako smo enkrat ujetniki notranjega, drugič pa zunanjega sveta.
V trenutku sreče in sproščenosti so naši možgani za kratek čas "sestavljeni". Naša desna polovica možganov-intuitivni jaz-Sebstvo je takrat budna in zavedamo se, da bi morala biti naša zavest vedno celovita. Kadar se v takem stanju ozremo nazaj na svoje žalosti in nesreče, se nam zdijo smešno banalne.
Francoski filozof-eksistencialist Sartr je svojo stanje ujetosti v sedanji trenutek poimenoval "navzeja". Na to stanje je gledal, kot na temeljno stanje resničnosti človeškega obstoja, oz. na primarno stanje človeške zavesti. Primerjal jo je z privlačno žensko, ki jo kazijo navijalke v laseh in čistilna maska na obrazu. To seveda pomeni, da se je Sartru človeško življenje zdelo nesmiselno in prazno, ali kot se je sam izrazil-"človek je nepotrebna strast."
Ta stalni spremljajoči občutek praznine je preganjal tudi njegovo družico Simone de Beauvoir, ki je nekoč zapisala: " Zaman se gledam v ogledalo in si pripovedujem svojo zgodbo. Sama sebe nikoli ne morem doživeti kot celovit osebek. V sebi občutim praznino in ta praznina sem jaz. Čutim, da nisem". To je prepoznavni občutek ujetosti v levo polovico možganov. Njena misel, da sama sebe nikoli ne more doživeti celovito in da"čuti, ni..." je zmotna. Človek ima v stanju celosti zelo jasen občuzek lastne resničnosti, kakor tudi resničnosti sveta. Takrat prav dobro vemo, da smo!
Sartrova filozofija človeške eksistence, ki je bil eden glavnih osebnosti eksistencializma izhaja iz zmotne predpostavke, da je temeljna resnica človeškega življenja lepotica z navijalkami v laseh.
lep dan vsem,
Miran.