Pripis uredništva: Uredništvo pozitivk ne prevzema nobene odgovornosti za verodostojnost vsebine članka in noče na nikogar vplivati, da se odloči za ali proti cepljenju svojih otrok.

Sem Damjan Likar, samostojni novinar iz Škofje Loke.

V Sloveniji obstaja vedno več staršev otrok, ki niso cepili otroka in tudi otrok, ki so po cepljenju postali tako ali drugače trajno prizadeti. Med njimi je precej smrtnih primerov.

O tem se v medijih zelo malo govori. Razlog je preprost: v Sloveniji je cepljenje obvezno in staršem, ki ne cepijo otroka, je odmerjena visoka kazen. Na ta način država prisili starše, da proti svoji volji cepijo otroka in da o hudih posledicah cepljenja molčijo. Ali pa jih zdravniki utišajo s tem, da staršem rečejo, da nimajo dokazov, da je otrok postal prizadet zaradi cepljenja. Skratka, na tem področju vlada diktatura.

V zadnjih tednih sem zbral nekaj, na trenutke šokantnih, izjav staršev, ki niso cepili otroka oz. so otroci utrpeli hude posledice. Imena staršev so označena samo z inicialkami, ker se mnogi ravno zaradi strahu pred sankcijami ne želijo izpostavljati. Predlagam, da si dobro preberete vse izjave.

Predsednik republike Janez Drnovšek na predsedniških volitvah leta 2007 ne bo kandidiral, saj v politiki nima več ambicij.

V intervjuju na TV Slovenija je dejal, da je v vrhunski politiki že od leta 1989, funkcij pa je bilo dovolj. Posvetil naj bi se Gibanju za pravičnost in razvoj, ki ni namenjeno, kot se je ugibalo, politični podpori kandidatov na volitvah, ampak izboljševanju kakovosti življenja. Prav tako naj bi se posvetil pisanju nove knjige.

Oglejte si video posnetek z Dr. Drnovškom

Potrpljenje ima svoje mesto in svoj čas – potem, ko ste poskusili že vse poti in posejali vsa semena za rešitve, kar ste jih mogli. Ni pa potrpljenje vrlina, če sedite prekrižanih rok in čakate, da se bo problem rešil sam od sebe.

Robert H. Schuller
Trdi časi minejo, trdni ljudje ostanejo

Piše: Lucija Mulej

Bog in človek. Vera in razum. Večna dialektika, v katero se zaplete vsako človeško bitje.

Ateist naj bi bil človek, ki ne verjame. Vsaj v nič svetega. Pa si poglejmo, kaj o ateistu pravi SSKJ: kdor taji, ne priznava boga, brezbožnik: popoln ateist. Torej, ateist ne verjame v Boga. Vsekakor pa verjame v nekaj. Pravzaprav v marsikaj: moč, denar, oblast, lepoto, naključja, srečo, razum itd. Tudi tisti, ki verjame v Boga, lahko zaupa v prej naštete kategorije.

Predpogoj bivanja je ontološka varnost: varnost o tem, da je svet urejen, da ima smisel in še več, pomen. In namen. To ponavadi da vera, vera v karkoli že. Slepa vera v karkoli je kontraproduktivna. Prava vera je tista, ki je v ravnovesju.

»Zaupaj v Alaha in priveži kamelo« je rek, ki govori o veri, ki je v ravnovesju. Stori vse, kar je v tvoji moči, in šele na to računaj na podporo Boga (teist) ali naključja (ateist), ki te bo podprlo. Pred tem je nesmiselno prositi in upati v prazno.

Piše: Marko Pogačnik

Zemlja ne bi mogla dihati kot živo bitje, če ne bi bila prepredena s tokovi življenjskih sil in energijkih centrov. Nič zavajanja: čeprav govorim o energijskih tokovih in centrih, nimam v mislih fizičnih pojavov. Življenje je pač preplet fizičnih in duhovnih razsežnosti. Zadnji čas je, da razumski človek neha trmariti in se oklepati materije kot edine resničnosti. Materija je čudovito sredstvo uresničenja, a bi ostala mrtva, če je ne bi v vsakem trenutku oživljale emocionalne, zavestne in duhovne sile.

STARODAVNA ŽENSKA MOČ SE PREBUJA

Znotraj vsake ženske se skriva naravno in divje bitje, opremljeno z instinkti, intuicijo in brezčasno vednostjo. To je Divja ženska in nujno jo je priklicati in oživiti. Utira pot skozi številne plasti zavesti do notranjih glasov, ki šepečejo v kostnem mozgu in vabi v kraljestvo duha, ki zdravi, prebuja, izziva in povezuje.

Cllarisa Pinkola Estes
Ženske, ki tečejo z volkovi

Novi časi prihajajo. Počasi a z gotovostjo. Nova doba, ki prinaša spremembe. Na vseh nivojih in v vseh ravneh obstoja. Z novo dobo prihaja tudi nov način obstoja ženskega. Boginja se prebuja, to čutimo vsi in tega procesa se ne da zatreti ali vstaviti. Žensko se nepreklicno vrača.

Študentka Lai Chiu Tang z londonske univerze Brunel je razvila elektronsko napravo, ki žensko opomni, ali je vzela svojo kontracepcijsko tabletko ali ne.

Med drugim naprava uporabnici posreduje navodila, kaj narediti v primeru, da je pozabila vzeti kontracepcijsko tabletko.

Naprava neprestano prikazuje trenutno stopnjo zaščite uporabnice in se, ko ta postane prenizka, rdeče zasveti.

Piše: Rožana Grdina

Se spominjate, kako smo se v otroštvu radi igrali skrivalnice? Poskušali smo najti najboljše skrivališče in se veselili, ko so nas iskali vse okrog in nas niso našli. Ponosni smo bili, da smo se tako varno skrili. Težava je nastopila takrat, ko je bilo skrivališče zelo blizu točke prijave in se naš iskalec ni premaknil, da bi se lahko neopazno dotaknili te točke in zmagali. Skrivališče je bilo tako dobro, da iz njega nismo mogli. Včasih je bila igra že končana, mi pa smo še vedno 'tiščali' v svojih skritih kotičkih. In ko je iskalec obupal, je bilo igre konec. Mi smo sicer bili ponosni na svojo izvirnost, ki pa je postala naša past. Na nek način smo bili ujeti. Če bi stopili ven, bi nas opazili, našli pa nas tudi niso. Bili smo ponosni in razočarani hkrati. Psihološko zanimiv konflikt, ki s prenehanjem igranja skrivalnic ni izginil. Res je, ne skrivamo se več v omare, za zidove, za grmovje ... Odrasli smo in naše skrivalnice so postale veliko bolj prefinjene, dodelane, resnične.

Zakaj potrebujemo skrivališča?
Ko se v družini rodi otrok, se z njim rodijo tudi pričakovanja njegovih staršev, ki so povezana s tem, kakšen naj bo njihov otrok. Morda naj bi bil zadržan, morda klepetav, vljuden, nežen, močan, igriv, inteligenten . Otrok se srečuje s predstavami in pričakovanji svojih staršev in počasi ugotavlja, da je v sebi drugačen. Toda ta drugačnost ga prikrajša za naklonjenost in ljubezen njegove okolice, kajti na nas ne vplivajo samo starši, temveč tudi prijatelji, sošolci, sorodniki in vse bolj družba, v kateri živimo. In če za njih takšni, kot smo, nismo sprejemljivi, se začne igra skrivalnic.

Piše: Ivan Mohorič

Včasih, ko prebiramo stare pripovedi in nam pred oči silijo primerjave z današnjimi dosežki tehnike, se po temeljitem premisleku vprašamo, kako je mogoče, da vztrajni arheologi niso našli prav nobenega ostanka teh tehničnih predmetov, ki so (če so) v davnih časih letali po našem nebu. Najbolj zagreti zagovorniki te ideje bodo seveda takoj planili, da so jih celo že našli, a so jih skrbno prikrili in zamolčali. Morda. Pa vendar zna biti, da je odgovor bolj preprost.

Samo pomislite, kako malo jeklenih ptic iz druge svetovne vojne je dočakalo zoro tretjega tisočletja, pa čeprav so v tisočih še pred slabimi šestimi desetletji letale po zraku. Tiste redke, ki so »preživele«, se imajo za svoj današnji obstoj zahvaliti ljubezni redkih zanesenjakov, ki imajo tudi denar, da jih vzdržujejo.

Le težko si predstavljamo, da bi že pred tisočletji obstajali tehnični muzeji, kamor so spravljali posamezne primerke v spomin bodočim rodovom. A tudi če so, jim je zob časa nedvomno preglodal celo najtrše kosti.

Sanjalo se mi je, da sem bil v nebesih in da mi jih je angel razkazal.

Z angelom vodičem sva se ustavila pred prvim oddelkom in angel je rekel: “To je Sprejemni oddelek; tu se sprejemajo vse priprošnje Stvarniku in molitve.“
Pogledal sem naokoli in videl, da je v oddelku kar vrvelo od množice angelov, ki so razvrščali obsežne liste in svežnje papirja od ljudi z vsega sveta. Potem sva šla naprej po hodniku, dokler nisva prispela do drugega oddelka.

Angel je povedal: „To je Pakirnica in Odpremnica, kjer se milost in sreča, ki so ju ljudje prosili, zavijata in odpremljata tistim, ki so prosili zanju.” Tudi v tem oddelku je delo potekalo vročično. Mnogi angeli so delali brez predaha, saj je bilo treba na Zemljo odposlati ogromno število paketov s srečo.

CD Make Poverty History:

Album sestavljajo pesmi v slovenskem in angleškem jeziku, različnih stilov kot so pop, rock, reggae, etno in meditacijska glasba.

Avtor Robin Dewa je pisec besedil v slovenščini in angleščini ter soavtor glasbe z ostalimi izvajalci..

Sporočila pesmi se lotevajo smisla življenja, socialnih tem, indigo otrok, odnosa do Boga, Anastazije. Obenem vsebujejo pozitivno energijo, s katero se avtor ukvarja.

Naslov albuma je povzet po svetovni akciji zoper revščino, namenjen pa je bil najprej pomoči projektu misijonarja Krmelja na Madagaskarju, sedaj pa je namenjen tudi pomoči Javi po potresu v sodelovanju z indonezijsko nevladno ekološko in humanitarno organizacijo IDEP v okviru indonezijske GCAP.

Avtor je obenem tudi koordinator Global Call To Action Against Poverty( GCAP) za Slovenijo ter obenem član nadzornega odbora Gibanja za pravičnost in razvoj.

Nakup: naročila pošljite preko emaila: stik603@yahoo.com   Cena CDja je 2900 SIT+ poštnina,

Robert Dewa bo ves izkupiček prodanih Cdjev nakazale organizaciji IDEP. Hvala vnaprej za nakup in s tem podporo humanitarni akciji prizadetim potresa na Javi.

ČISTILA IN BARVE IZ KONOPLJE

»Ko čistimo naše domove s tradicionalnimi čistili, odstranjujemo organsko umazanijo, prah in olja z nerazgradljivimi kemikalijami; tistimi, ki jih vdihujemo, preden jih uporabimo in spustimo v naše oceane. In kaj je tukaj čistega?«

Zakaj uporabljamo čistila na bazi nafte? Ali so resnično boljša kot naravna čistila? Ali so cenovno ugodnejša? V večini primerov je odgovor negativen. Vsa čistila temeljijo na površinsko aktivnih snoveh ali »surfactant-ih« (ang.). Veliko sintetičnih površinsko aktivnih snovi je narejeno iz nafte ali drugih kemikalij. Naravno površinsko aktivne snovi iz rastlinskih olj lahko opravljajo isto nalogo enako dobro ali celo bolje kot površinsko aktivne snovi iz kemikalij. Nekateri proizvajalci kemično površinsko aktivnih snovi morajo plačevati za odpadne onesnažene vode, da zadovoljijo okoljevarstvene zahteve. Zakaj torej preprosto ne uporabimo naravna razgradljiva čistila?

Piše: Marko Pogačnik

Ljudje se množično navajamo na stanje odtujenosti. Živimo v stanovanjskih soseskah popolnoma odvisni od dovajanja vode, hrane in energije. Zrak, ki ga dihamo, in sončna svetloba postajata zadnji vir človekovega neposrednega stika z naravo.

Na ta način postajamo strašno ranljivi. Preveč smo odvisni od vnanjih dejavnikov. Če pride do najmanjših motenj napajanja z energijo, se znajdemo na robu krize. Niti ne pomislimo več na možnost, da bi bil lahko vir vsega dobrega znotraj Zemlje in da je potrebno varovati tudi pokrajine, ki niso kdo ve kako darežljive s sadovi življenja, so pa varuhinje energijskih izvirov, iz katerih se življenje napaja. Puščave, pustinje in močvare zagotavljajo avtonomne, od zunanjih dejavnikov neodvisne vire življenjskih sil.

Z vidika neomejenega širjenja civilizacije, se puščave zdijo čista potrata prostora. Neuporabne so za poljedelstvo, za naseljevanje, celo za turizem se jih komaj da vnovčiti. Tokratno Minuto za Zemljo pišem nemudoma po vrnitvi iz PalestineIzraela, iz pokrajine ob Mrtvem morju. Gre za potencirano puščavsko okolje. Mrtvo morje samo je puščava, saj je tako slano, da v njem ne zdrži nobeno živo bitje. Poleg tega je obrobljeno s skalno puščavo, ki je do živih bitij skrajno negostoljubna.

Piše: Sanja Lončar v novi Vivi www.viva.si

Ne gre za šalo, v kateri Škot, ki ga skrbi, da bi mu kdo spil pivo, medtem ko bo na stranišču, ob kozarcu pusti napis "Pljunil sem v pivo". Gre za najhitrejši test stanja vaše črevesne flore, ki utegne biti veliko pomembnejša, kot smo si predstavljali doslej.

V črevesju prebivajo milijarde bakterij in glivic, ki smo jim lahko hvaležni za uspešno prebavo vsega, kar zaužijemo. Če je vse v redu, v črevesju prevladujejo mlečnokislinske bakterije, ki usmerjajo prebavne procese. V njem so tudi kvasovke, vendar nimajo odločilnega pomena. Med njimi je tudi kvasovka kandida, ki je v manjšem številu prisotna v prebavnih organih in nožnici (pri ženskah). Tako naj bi bilo, vendar pogosto ni!

Antibiotiki uničujejo bakterije - in tako jo "popihajo" tudi koristne mlečnokislinske bakterije.

Piše: Bono Baršek

1. poglavje: ZORA MANIFESTACIJE

Vsak težak izraz bom prevedel v našega z najboljšim možnim prevodom ali opisom, vendar se bom kasneje držal originalnega izraza, kar je - jasno - zato, da namesto ene besede ne uporabljam znova in znova par stavkov.

Manifestacija pomeni izraženo, tisto, kar je vidno, občutno, zaznavno, za razliko od nemanifestiranega, ki se ga ne da izraziti, zaznati, občutiti. Manifestacija je razodevanje, zunanji izraz neke sile. Sile same ne moremo videti, njeno posledico ali izraz pa. Ali lahko vidite mraz? Ne, lahko pa ga čutite, lahko vidite posledice (slana, led), videti ga ne morete. Ali lahko vidite elektriko? Ne, lahko pa zaznamo njeno delovanje. Delovanje električnih strojev je manifestacija sile, ki ji rečemo elektrika, vendar pa njena sama narava ostaja skrivnost, merimo jo lahko samo po tistem, kar naredi.

Zavedala sem se minljivosti vsega,
hvaležnosti za to, kar imam
in majhnosti pred Bogom, da ga spoštujem.

Vredna sem toliko, kot si dovolim sama.
Omejitev ni, če sem to sposobna videti in dojeti,
če si jih upam izbrisati in brez njih živeti.

Tak dan je lahko vsak od danes naprej,
da hvaležno sprejmem kar dobim, brez mej.

Piše: Primož Škoberne

Že vrsto let spremljamo nenavadne inspirativne pojave in ugotavljamo, da glede na njihovo pogostnost in pozitiven učinek na ljudi, lahko upravičeno zatrjujemo, da gre za največjo zamolčano "skrivnost", za prezrta znamenja sodobnega časa .

Menimo, da je poglavitni razlog za takšno ignoranco zelo močna in razširjena iluzija človeštva danes: da smo kot človeštvo sami in samozadostni. Jedro te iluzije je samozaverovanost človeštva v materialistično doktrino. Njena naravna posledica pa sebično in kratkovidno prepričanje, da je človek gospodar planeta ter da mu vse na njem pripada (in še več, da mu pripadajo tudi planeti, ki jih doseže). V iluziji, da smo sami, se skriva nadutost nad vsem ostalim, kar biva na tem planetu in kar v posledicah ogroža življenje na Zemlji in človeka samega.

V novih Misterijih www.misteriji.si

Le majhen skupek celic odloča, kaj je v danem trenutku za rastlino najpomembnejše

Pelargonije, hortenzije in ciklame, pa tudi druge rastline razmišljajo z nogami. Ekipa italijanskega profesorja Stefana Mancusa iz firenškega botaničnega laboratorija dokazuje, da se razum rastlin skriva v koreninah, ki predelujejo misli, bijejo svoje bitke in navezujejo stike. Strokovnjaki njihov razum primerjajo celo z razumom žuželk. Možgani rastlin so tako rekoč v njihovih koreninah.

Mednarodni laboratorij za rastlinsko nevrobiologijo, kot se uradno imenuje firenški botanični laboratorij, je na pomenljivem naslovu: Ulica idej številka 30. Na prostranih poljih v okolici kraja Sesto Fiorentino v neposredni bližini Firenc se je pred desetletji rodil Mednarodni laboratorij za nevrobiologijo rastlin. Specializiran je za raziskave, ki malce spominjajo na znanstveno fantastiko, saj se tu ukvarjajo z inteligenco rastlin.

Energija pričakovanja je ena izmed negativnih energij. Če od nekoga pričakujemo, da bo naredil nekaj za nas, ali še več, namesto nas, je to za osebo, ki ji tako energijo pošiljamo, napad na njeno energetsko polje. Bolj občutljive, oziroma energetsko bolj odprte osebe to lahko občutijo kot motnjo, nervozo brez razloga, kot neprijeten občutek ali celo kot bolečino.

Večina ljudi to počne na nezavednem nivoju. Poglobimo se vase in raziščimo, od koga vse nekaj pričakujemo. Največkrat nekaj pričakujemo od naših otrok, partnerjev, staršev, podrejenih, nadrejenih, od politikov, župnikov, predsednikov…

Kdo bi si misli, a ne?

Okrogla miza o morju v Kopru je pritegnila 15 poslušalcev in novinarje Primorskih novic.
Od vladnih organov MOPE je prišel z okoljskega ministrstva mag. Mitja Bricelj.
Okrogla miza je trajala od 11 do 14 ure. Vsak je imel veliko povedati o našem odnosu do morja ki je skrb zbujajoč. Z mag. Mitjo Bricljem smo se zmenili, da mu pošljemo sklepe okrogle mize in da jih bo posredoval naprej. Prav tako se bo mag. Mitja Bricelj dogovoril z medresorsko delovno skupino za tretji pomol, da se v roku meseca dni sestanemo.
Ustanavlja se Fundacija Histria, ki bo skrbela za zavarovanje naravne in kulturne dediščine Istre, morja in sonaravnega razvoja mesta in podeželja in okoljske pismenosti.
Če se želi kdo včlaniti in ali nam pomagati pri ustanavljanju, je dobrodošel
( info in več informacij : varstvonarave@hotmail.com ).

Lep pozdrav Vsem GPR

Združenje Zelena Primorska
David Stepan
varstvonarave@hotmail.com
tel.: 031 568 752
http://www.geocities.com/sznslovenije/index.html

in član Gibanja za pravičnost in razvoj iz Kopra

Piše: Damjan Likar

S presno hrano odpravil mozolje, sinusna vnetja, zadah iz ust, gripe, glavobole…

V zadnjem času se kreše in lomi veliko kopij na temo zdrave hrane. Nekateri trdijo, da je za človeka bolj primerna mesna hrana, drugi, vegetarijanci, imajo svoje razloge v prid nekrvavemu slogu prehranjevanja. Toda v Sloveniji je vedno več ljudi, ki ne zagovarjajo niti mesne, niti vegetarijanske hrane. Oni uživajo presno hrano (sadje, zelenjava, oreščki, semena), kar pomeni, da v njihovih kuhinjah ni loncev. Eden od njih je Lonja Medvešček, 35, iz Kanala na Primorskem. Po poti k sijočemu zdravju, s 100 odstotno presno hrano, stopa že dve leti, saj ga v to ženejo neizpodbitna dejstva, ki jih vsakodnevno doživlja na sebi in niso plod njegove domišljije ali zgolj nekakšnega prepričanja in idealiziranja. Na podlagi izkušenj pravi, da brez sadja ni življenja.

Kakšne zdravstvene težave so vas spremljale v mladosti?
V otroštvu in najstniškem obdobju sem se vseskozi otepal raznih grip, angin, da ne govorim o pogostih prehladih, obogatenih z vnetji sinusne votline in s tem povezanimi skrajno neprijetnimi glavoboli in podobne tegobe. Po dvajsetem letu sem se začel precej aktivno ukvarjati s športom (kolesarjenje, plezanje, gorski tek,…), misleč, da bom s takim načinom življenja vplival na tovrstne prehlade in viroze. Čeprav se je pokazalo navidezno izboljšanje, so me tegobe še vedno vztrajno spremljale, dokler mi ni bilo vsega dovolj in sem sklenil, da moram nekaj ukreniti.

Strokovnjaki so v nenavadnem kamnitem nasipu v Avstraliji našli najstarejši dokaz o obstoju življenja na Zemlji. Fosili, ki naj bi jih ustvarili mikrobi, segajo v obdobje pred 3,4 milijardami let.

»Gre za prednika življenja,« je povedal Abigali Allwood, vodja raziskav in raziskovalka avstralskega centra za astrobiologijo.

Kot so pojasnili znanstveniki, gre za izredno nenavadno geološko strukturo, ki je prav takšne oblike, kot se znanstveniki nadejajo, da jo bodo našli kot sledi življenja na Marsu.

Pozornost pedagoških, zdravstvenih delavcev, sociologov ter drugih strokovnjakov in staršev, so pritegnili od osemdesetih let naprej. Razlikujejo se od predhodnih generacij. So otroci imenovani tudi generacija - x, otroci luči, modri otroci, otroci tisočletja, kristalni otroci,…

Kdo so indigo otroci?
Sprva so bili prepoznavni po hiperaktivnosti in legasteniji. Imeli so jih za bolnike, saj so njihovo hiperaktivnost zdravili z Ritalinom in drugimi zdravili, legastenike pa s posebnimi vajami pripraviti do govorne in pisne enosmernosti. Sčasoma ugotovili, da so otroci preprosto drugačni in ne moteni ali bolni.