V torek, 6. junija 2006 se je z razpravo k prispevkom celotnega dneva zaključila 1. konferenca z naslovom »Družbena odgovornost in izzivi časa 2006«. Na njej je sodelovalo dvanajst slovenskih in en tuj predavatelj , ki so družbeno odgovornost predstavili iz različnih vidikov: vladnega, etičnega, podjetniškega, medijskega, izobraževalnega in raziskovalnega. V imenu predsednika RS dr. Janeza Drnovška je udeležence pozdravila Magdalena Tovornik, višja svetnica predsednika Republike Slovenije za politične zadeve, v imenu Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru pa njen dekan, dr. Rasto Ovin.

Podobno kot rastlina, se tudi človek in žival hranita s snovno zemeljsko in z netehtno kozmično hrano. Tehtne ali snovne jedi predstavljajo skupek mineralnih soli, ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in vode. V kozmične moči pa spadajo vsi mikroelementi v skorajda homeopatskem razredčenem stanju, kot so vonjave, barve, okusi, svetloba, toplota, glasovi, glasba, sile sedmih planetov, dvanajstih ozvezdij, celo svet misli, čustev, občutkov in dejanj (naših, torej individualnih ali kolektivnih, sedanjih in preteklih). Hranijo nas tudi sanje, celo moči vere, zaupanja, ljubezni in navdih "šepet" duhovnih svetov.

Da bomo lažje razumeli, kako ti procesi hranjenja potekajo, si bomo najprej ogledali zemeljsko prehrambeni tok. Hrana, ki jo zaužijemo skozi usta, se mora skozi prebavni trakt postopoma spremeniti ali dematerializirati, raztelesiti iz trdnega v tekoče, pozneje pa še v plinasto in toplotno agregatno stanje. Na tej poti skozi prebavila bomo z močmi duha, duše in vitalnosti hrani odvzeli vse posebnosti, ki jih kot bitje v nas prinaša. Njenim, sedaj že homeopatskim silam, pa vdahnili naše ali svoje duhovno duševne moči, ritme ali značilnosti. Podobno kot deževnik vitalizira zemljo, lahko človek oplemeniti, počloveči ali poduhovi vse, o čemer razmišlja, govori, čustvuje, vse, kar "ustvarja" ali na kakršenkoli način zaužije, sprejema in daje. Hrano smo torej homeopatizirali, nekaterim močem eteričnega telesa ali bitjem štirih elementov pa omogočili vrnitev v prosti eter.

Piše: Ivan Mohorič

Avstrijski pisatelj Peter Krassa, ki ima za sabo že obsežen opus del z najbolj različnih področij, se vedno loteva tem, ki so nekoliko onstran stogo začrtanih meja uradne znanosti, kar mu po eni strani zagotavlja dobršno mero zanimanja za njegova dela, po drugi plati pa njega samega nenehno peha v brskanje po starih arhivih in iskanje sogovornikov s formalno izobrazbo, ki premorejo dovolj pustolovske domišljije, da so se pripravljeni vsaj posredno spogledovati z meglenimi pokrajinami še neraziskanega.

Morda ta prevod naslova Krassove devetnajste knjige ni najboljši, a morebiti boste sami našli bolj razumnega, če vam povem, da se v originalu zapiše Der Wiedergänger. Delovni Avstrijec tudi tu ni mogel iz svoje kože in se je lotil še ene teme z roba razumnega, ki ji znanost prav v zadnjem času posveča obilo pozornosti. Seveda je govora o nesmrtnosti, tej večni temi človeštva, ki z genskimi raziskavami sedanjosti posega po prepovedanem sadu bibličnega drevesa življenja in smrti, s čimer se uradna znanost nehote podaja na pota srednjeveških alkimistov, ki so iskali napoj večne mladosti. Eden tistih, ki so trdili, da so odkrili skrivnost tega napitka, je bil tudi kontroverzni grof Saint Germain. Prav po sledeh te tajinstvene osebe se je Peter Krassa podal z vztrajnostjo psa slednika, pri čemer mu je obilo pomagal zajeten krog prijateljev in sodelavcev.

...rade pa bi volile po lastni presoji

Muslimanske ženske si želijo več politične moči, je pokazala raziskava inštituta Gallup, ki je med drugim vključevala tudi osebne pogovore z 8000 muslimankami iz različnih držav. Kar 97 odstotkov Libanonk ter 95 odstotkov Egipčank in Maročank je menilo, da bi morale ženske samostojno odločati o tem, koga bodo volile. Tako je sicer menilo le 68 odstotkov žensk iz Pakistana, vendar pa je to po svoje za tamkajšnje razmere kar veliko.

Piše: Adam Parsons

Ko je Mati Tereza leta 1997 umrla, se je mnogo ljudi spraševalo, če bo njen sestrski red preživel. Po osmih letih Adam Parsons raziskuje zapuščino znanih Sester usmiljenja.

Južnoindijski monsunski dež je lil kot iz škafa, medtem ko sem z drugimi prostovoljci tekel proti bolnišnici. Lastniki stojnic in častilci templjev na trgu so se iz zavetja rogali, kar me je spravilo v smeh, ko sem premočen stopil na stopnišče vrat. 'Nirmal Hriday, Misijonarke usmiljenja: Dom Matere Tereze za nebogljene in umirajoče,' je pisalo na tabli.

Moj nasmeh ni trajal dolgo. Znotraj sta bili dve dolgi vrsti raztegljivih postelj, natrpani z boleče suhimi Indijci. Zatohel vonj po razkužilih me je razorožil. Nekateri moški v ospredju so bili priključeni na cevke, mnogi so negibni ležali in z votlimi očmi strmeli navzgor. Pacienti na vhodu bi lahko bili najstniki, njihova izčrpana telesa pa so bila podobna starcem. Ob veži, kjer sem svojo torbo z drugimi prostovoljci vred stlačil v omaro, je bila druga soba, v kateri so bile ženske z obritimi glavami, v enakih ogrinjalih. Tudi te so bile izstradane do kosti, strmele so v prazno in izgledale mentalno motene.

Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

MISLI, USMERJENE V USPEH
Pozitivno razmišljanje je, tako kot denimo čustvena inteligenca, eden od že dalj časa izredno priljubljenih znanstvenih konstruktov, ki je ne le dobra osnova nepreglednega števila priročnikov za lepše življenje, temveč tudi strokovno utemeljena osnova uspešnosti na zasebnem in poslovnem področju. Kot oblika razmišljanja in delovanja lahko vse s predpono "pozitivno" dokazano prispeva k bolj zdravemu, kakovostnemu in nenazadnje tudi daljšemu življenju.

MOČ UMA
Če želimo razumeti čar pozitivnega razmišljanja, moramo najprej razumeti moč svojega uma. Iz nje namreč izvira vse, tudi zmožnost preusmeritve negativnih misli v pozitivne in filozofije vdanosti v usodo v filozofijo navduševanja nad vsakim dnem posebej.

Uboge živali!
Mi smo mehanski bogovi živalim. A se obnašamo tako? Živali moramo navdihovati, jim razkazovati bogastvo človeka. One nas ne morejo popolnoma doumeti, kakor tudi mi ne Boga. Bodimo angeli živalim. Skrivnostno jim pomagajmo, tako da bodo osuple nad stvarstvom!

Hrošč mi leze po hlačah… čudi se, ko kar iz neba prileti potrebna stopnička (prst) in se končno povzpne na moje koleno! Z neba pade tudi list solate, ravno na pot kjer hodi.

Ovčke, ki božam in jih imam rad. Po hribu gredo za mano. Sledijo mi, ker mi zaupajo in vedo, da vem več kot one?:)

Pes, ki mi v filozofiranju najbolje sledi! Pametno preučuje vse moje občutke in izdihljaje. Z govorico gest, pogledov in božanja mi sledi preko vseh kompleksnih čustev in muh človeka - v samo neskončnost in prostranost duha vesolja.

Medved, ki se mu do tal prikloniš, v spoštovanju njegove velike fizične moči.

Okoli 200 naravovarstvenikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske se bo tudi letos s tradicionalnimi ladjicami spustilo po reki Muri. Dvodnevni ekološki spust po Muri se bo začel danes ob 10. uri v avstrijskem Cmureku, končal pa v nedeljo v hrvaškem Novakovcu. Na otoku ljubezni v Ižakovcih bodo danes pripravili tudi javno tribuno o okoljskih problemih in hidroelektrarnah na Muri.

Piše: Marko Pogačnik

Zdravljenje Zemlje pravzaprav pomeni zdravljenje človekovega odnosa do Zemlje. Domala vse težave, ki pretresajo naše naravno okolje, izvirajo iz človekovega skrajno ozkega odnosa do Zemlje, oziroma do njenih vidnih in nevidnih razsežnosti.

Na primer namesto, da bi zaupali močem narave in sodelovali z njeno zavestjo pri zaščiti rastlin, se zanašamo na kemijo in s tem zastrupljamo prst in vodo. Namesto da bi sodelovali z bitji narave, ki usmerjajo delovanje elementov in se s tem na harmoničen način udeleževali energijskih pretokov, energijo, ki jo potrebujemo, še vedno na silo iztrgamo iz rek, vetrov, ali celo iz srčike atomov. Posledice gledamo okrog sebe v obliki ekoloških stisk in nesreč.

Velik dosežek zgodnjega otroštva je osnovna higienska navada, ki olajša delo staršem in otroku - kahlica. Nekateri otroci veliko prej opustijo pleničke in se naučijo nadzorovati svoj mehur, drugim to uspe kasneje. Strokovnjaki starše mirijo, da težave z zadrževanjem izločanja niso nič skrb zbujajočega, saj z leti minejo, ker nekateri enostavno prej razvijejo organizem do te stopnje, da lahko nadzorujejo izločanje, drugi, še posebno dečki, pa kasneje. Resnične težave nastopijo takrat, ko otrok tudi od šestega leta dalje ponoči še moči posteljo in ne more nadzorovati mehurja.

"Nekateri otroci že pri 18. mesecu starosti razvijejo umske, telesne in čustvene razvojne spretnosti, da znajo iti na kahlico, drugi niso pripravljeni niti pri treh ali štirih letih," poudarja Jane Gilbert v priročniku Navajanje na kahlico in dodaja, da se nekateri tega naučijo v enem koncu tedna, drugi potrebujejo več mesecev.

Iva Breščak

(Resnična zgodba iz novel Ogenj, izdalo Katoliško tiskovno društvo Gorica, Tisk Grafica Goriziana, Gorica, 1993, ponatis izdaje iz leta 1940, II. del - uničena izdaja pred tiskanjem za časa fašizma - , iz izbora novel že priobčenih v Ženskem Svetu in Naših Razgledih v dobi med prvo in drugo svetovno vojno)

Kadar stopam v tujini po ulicah ali sedim kje med tujci in gledam množico, ki neprestano kakor voda v reki drvi mimo mene, opazujem lepe in nelepe, pomembne in brezpomembne, meni tuje in neznane obraze – takrat se vzbudi v srcu tista mehka in topla želja, ki jo nosim v tujini zmerom v sebi in ki je od dolgega čakanja še vse večja in gorkejša; rada bi srečala v tujini med meni neznano in tujo množico meni znan in domač obraz, tisti, ki mi je najbolj pri srcu – rada bi srečala Zgonikovo Gusto.

Mislim, da nisem edina, ki se sprašuje zakaj lahko tako zdrave izdelke iz jedilne konoplje prodajajo po vsej Evropi, pri nas pa je to še vedno nek tabu. Jedilno konopljo uporabljajo že od leta 3750 pr.n.št. Vrvi, bankovce, sveta pisma, kavbojke itd. že stoletja izdelujejo iz konoplje. To vemo že vsi, nekako pa pozabljamo na pozitivne učinke te vsenamenske rastline na področju zdravja (včasih so jo imenovali eliksir življenja).

V tujini je že nekaj časa pravi trend uživanje hrane iz jedilne konoplje (brez skrbi- ne vsebuje THCja!). V eni sami rastlini lahko najdemo vse, kar potrebuje naše telo: esencialne polinenasičene maščobne kisline (alfaLinolenska, Linolna; bolj poznani pod OMEGA 3 in 6), vitamine, minerale ipd. Najboljša stvar pa je GLA (GamaLinolenska maščobna kislina), ki jo najdemo le v štirih rastlinah na svetu (olje svetlina, borača, olje iz semen črnega ribeza, ter konopljino olje), ki krepi imunski sistem.

V rekreacijskem centru Mostec v Ljubljani je v organizaciji UNICEF Slovenija danes potekala prireditev ob srečanju UNICEF krožkov in zaključku dobrodelne akcije Helpmanija za letošnje šolsko leto. Udeležilo se je je 230 mladih iz osnovnih šol iz vse Slovenije. Kot častni gost pa je prireditev obiskal predsednik republike Janez Drnovšek.

Piše: Sanja Lončar v Vivi www.viva.si

Se tudi vam včasih zdi, da je pri eko-izdelkih v ceni ena ničla preveč?
Enako velja tudi za izdelke za diabetike in izdelke brez glutena.
Ali nas trgovci vlečejo za nos, ali je kriva država, ali proizvajalci služijo na naših potrebah?

Mogoče zveni paradoksalno, vendar je zdrava hrana postala tako draga prav zaradi tega, ker je konvencionalna ponudba postala tako poceni. Bolj razumljivo povedano, pred desetimi leti smo za živila plačevali veliko več kot danes. Na tisoče kemičnih dodatkov je omogočilo, da se hrano “naredi” veliko bolj poceni kot v časih.

SPLOŠNA DEKLARACIJA ČLOVEKOVIH PRAVIC

10. decembra 1948 je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic. Njeno celotno besedilo je natisnjeno na sledečih straneh. Po tem zgodovinskem dejanju je naročila Skupščina vsem državam-članicam, da priobčujejo besedilo Deklaracije in da storijo vse, da se širi, izobeša, bere in pojasnjuje predvsem v šolah in drugih vzgojnih zavodih vseh držav in ozemelj ne glede na njihovo politično ureditev.

Moderni prostozidarji imajo splošno deklaracijo o človekovih pravicah kot temelj za svoje delovanje. Vsak prostozidar se mora truditi za uresničevanje načel te listine.

(povezovanje)
Lakota. AIDS. Gripe. Čudno vreme. Zodiakalni prehod. Anastazija. Planet Zemlja. Bog. Religije. Človeška rasa. Cerkev in papež. Nebesa. G.W.Bush. Mučenje živali. Davičijeva šifra. Jedrski reaktorji. Možgani. Nezemljanci. Narava in družba. Gospod Maitreja. Zavest. Srce. Ljubezen. Oko. Kristus Jezus…

Danes ne moremo več verjeti v Boga! VEDETI bi morali, da je. Kozmos, Starček, Alah, Ti – kdorkoli, Bog je vse. Kako se lahko zgodi mutacija kuščarja v želvo? Po kakšnem naključju lahko dobi kuščar tako popoln ščit na hrbet? Razen rastlin, živi med organizmi najdlje na Zemlji.

Milostljivi je (v in) nad stvarstvom – nad časom in prostorom. Iz srca vesolja neprestano usmerja tok evolucije stvarstva: podobe razvija vedno novejše, vedno lepše!

Dogajalo se je, da so milijon funtov vredne slike, ki so jih v Indoneziji ustvarjali sloni s svojimi stopali in opice, z zataknjenimi čopiči med prsti svojih nog, bile kopirano podvojene in večkrat pomnožene.

Sam vem, da se to še danes dogaja. A kaj, ko ljudje tako zelo ljubijo umetnost, potem pa še pravijo, da je umetnost vsepovsod.

Dogaja se tudi to, da marsikdo kljub mokri - vlažni sliki, na kateri so resnični obrisi te sinhrone geometrijske nesinhronosti živalskega ustvarjanja, ne pozna in ne ve kaj je tu sploh umetnost !!!

Podajajo in kažejo si slike, sami pa niti pod razno ne znajo povedati, da se resnična abstraktnost nikakor ne kaže v barvah, ki jo človek lahko zaznava le s svojimi očmi.

Niti pod razno ne znajo povedati, da se prava abstraktnost nahaja v čutenju vzgiba s katerim se je lahko čopič Indonezijskih živali umetnikov sploh premaknil.

Piše: Tipi Kraljeva v novi Vivi www.viva.si

Kadar vas boli glava, ste nesrečni ali vas muči nespečnost, je spolnost verjetno zadnja stvar, na katero pomislite. Toda odslej bo najbrž drugače, saj vam ponujamo kar nekaj razlogov, zakaj je seks koristen za zdravje.

Varuje srce in ožilje

Redna spolnost je za naše telo in duha veliko več kot samo zabava in užitek. Seks pomembno vpliva na naše telesno in čustveno delovanje. Raziskave kažejo, da spolnost blagodejno vpliva na zdravje, kar strokovnjaki navadno razlagajo s tem, da krepi imunski sistem, izboljšuje prekrvljenost vitalnih organov, blaži bolečine, uravnava raven hormonov ter prispeva k večji stopnji življenjske radosti in zadovoljstva. Dober seks koristi obremenjenim možganom, dolgoročno pa tudi varuje srce in ožilje.
Spolno dejavni ljudje so redkeje v bolniškem staležu, na splošno so bolj družabni in bolje razpoloženi ter bolj uživajo v življenju.

Čeprav so vas te dni vsak trenutek na vsakem koraku prepričevali o nasprotnem, menim, da ljubezen nima prav nobene zveze z rdečimi vrtnicami, čokolado in lončki za čaj z napisom I love you. Beseda "ljubezen" je najbrž med najbolj različno razumljenimi, če ne zlorabljenimi besedami.

Zame sega resnična ljubezen daleč daleč nad romantiko. Daleč nad nivo družine in prijateljev. Daleč nad vse osebno. Ljubezen je delo za naravo, za človeštvo, za ta planet. Ljubezen je védenje, da je človeštvo ena velika družina in da je ta planet naš dom. In da je treba poskrbeti za vso družino, nahraniti vsakega otoka, vsakemu dati streho nad glavo in osnovno oskrbo. To je ljubezen, da začnemo odraslo in odgovorno reševati težave, ki smo si jih nakopali sami. Upam si trditi, da človeštvo ne bo preživelo, če ne bomo začeli ravnati bolj odgovorno in zavestno do vsega, do ljudi in do narave. Če hočemo preživeti, končno prenehati z ubijanjem in vojnami, z uničevanjem živali in narave. Končno moramo začeti bolj ljubiti.

Recenzijo knjige Jeana Zieglerja je pripravil Luc Guillorij

Dobro poznani aktivist in pisatelj Jean Ziegler je posebni poročevalec Združenih narodov o pravici do hrane in je ob tem višji profesor na Univerzi v Ženevi in na sorbonski univerzi v Parizu. Uči sociologijo in je napisal veliko knjig, vključno s knjigami o lakoti. V svoji knjigi L'Empire de la Honte (Imperij sramote) je pojasnil mehanizem, ki omogoča večnacionalnim združbam, da se obnašajo kot novi fevdalni vladarji in kako uporabljajo dolg kot orožje za množično uničevanje, da bi prisilili nacionalne vlade in njihovo prebivalstvo, da svojo neodvisnost in svobodo predajo bogatim delničarjem.

"Eu tenho cola, porque no tenho vida" - vdihujem lepilo, ker nimam življenja," je majhno dekle v Recifu, v Braziliji, dejalo Jeanu Ziglerju, ko je preučeval vpliv dolgov in lakote v tej državi. Resničnost lakote ali bolnih otrok brez upanja, prihodnosti, izobraževanja ali družinskega življenja lahko neposredno pripišemo zunanjemu dolgu države in njenim odnosom z bogatimi državami in večnacionalnimi posli, pravi Ziegler.

Vse svoje delo vračam zemlji.
Naj zgnije, kar je nepomembno,
in vzklije, kar je rodovitno.

Vsa svoja čustva podarjam morju.
Naj temna razbije v tisočih valih
in svetla preobrazi v bisere.

Vse svoje misli pošiljam soncu.
Naj se v njem upepelijo
ali spremenijo v sončne žarke.

Piše: Aurigo

Velika pot: Češka – Tenovice, tečaj Phowe (8 - a)

Celotno potovanje po Češki je bilo bolj na brzino, s tisto zamenjavo dneva v Regensburgu, v nekakšnem živčnem pričakovanju, le kaj bo prinesel ta tečaj Phowe, ki ga je vodil dansko-tibetanski lama Ole Nydahl. Ole Nydahl je po rodu Danec in je bil učenec 16. Gyalwa Karmape. Je pa mnogo učencev 16. Gyalwa Karmape…..

Kaj je phowa? Po češki knjižici Vedome umirati! Po slovensko Znati umirati ali zavedajoče umiranje. Phowa je ena od praks znotraj Šestih učenj Narope. Je nekakšna priprava za zadnje trenutke našega človeškega življenja. (To je zelo pomembno: človeškega življenja.) Na ta tečaj me je nekako potegnilo sosledje reakcij. Iz slovarja o Gampopi sem sledil povezavam in naletel na ta tečaj. Nekako smo združevali vse skupaj. Nemčijo, prejšnje življenje, tečaj Phowe.

Najpogostejše besede, ki jih slišim od okoljevarstvenikov po svetu, so: "Najebal smo." Večina teh okoljevarstvenikov se s sredstvi, ki so jim na razpolago – natančneje, z legalnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, kar pomeni s sredstvi, ki so jim jih tisti, ki imajo moč, dovolili uporabljati, to pa pomeni s sredstvi, ki bodo konec koncev neučinkovita –, obupano bori in poskuša zaščititi nekatere predele zemlje, zaustaviti izdelavo ali izpuščanje strupov, ustaviti civilizirane ljudi, ki mučijo kako skupino rastlin ali živali. Včasih je njihov trud omejen na zaščito enega samega drevesa.

Takole John Osborne, izjemen aktivist in prijatelj, povzame razloge za svoje početje: "Ko stvari postajajo vedno bolj kaotične, hočem zagotoviti, da bo nekaj vrat ostalo odprtih. Če bodo grizliji še vedno živeli čez dvajset, trideset ali štirideset let, utegnejo živeti tudi še čez petdeset let. Če pa jih čez dvajset let ne bo več, bodo izginili za vedno."

A ne glede na to, kaj okoljevarstveniki počnejo, tudi največji napori ne zadostujejo. Hitro izgubljamo. Na vseh frontah. Tisti, ki imajo moč, brezobzirno uničujejo planet, a večine ljudi to ne skrbi.

Če sem iskren – nimam dosti upanja. A mislim, da je to dobro. Upanje je tisto, kar nas priklepa na sistem – na konglomerat ljudi, idej in idealov, ki povzroča uničenje Zemlje.