Na 1. občnem zboru Gibanja za pravičnost in razvoj sem se udeležil delavnice z naslovom Nova etika vodenja. Tukaj po svojem spominu povzemam razmišljanja udeležencev delavnice, v tipkano besedo pa prelivam tudi svoje misli, ki sem jih že tam ubesedil.
Na delavnici se je zbralo približno 30 oseb, le okoli 10 oseb pa je tudi zbralo pogum, da je spregovorilo. Najbolj se spominjam izjav, da je vodenje v svojem bistvu ustvarjanje odnosov med ljudmi, ter da nas pri tem ovira strah, ki pa je "tisto, kar je znotraj votlo, okoli pa ga nič ni".

MAJHNA SPREMEMBA V IMENU - VELIKA SPREMEMBA V ŽIVLJENJU

Gospod Dan Sovina nam lahko zaupate, zakaj ste spremenili svoje ime in priimek?
Spremembo v imenu in priimku sem naredil zato, ker mi je v življenju šlo praktično venomer vse narobe in se me je povsod držala neka čudna energija ( beri: smola ). Še posebej se je to odražalo v čustvenem in partnerskem življenju, ki ga nikakor kljub največjemu trudu nisem nikoli uspel pripeljati v neke normalne vode. Veste, ko človek ve, da ni neumen in da ni len, potem slej, ko prej začne iskati rešitve za svoje probleme. Tako sem poizkusil marsikaj, od avtogenega treninga, branja knjig, poslušanja nasvetov do raznih tečajev in delavnic - a kot začarano nisem mogel premakniti stvari z mrtve točke.

In potem ste v spremembi imena in priimka našli rešitev za svoje težave?
Točno tako. Vedel sem, da mora nekje obstajati rešitev. Kajti če človek ima želje in ideje, pa jih nikakor ne more ali ne uspe realizirati, potem to pomeni, da je nekje močno blokiran. Tu je ravno odgovor, zakaj se nekdo relativno malo trudi in mu marsikaj uspeva, nekdo drug pa v svoje življenje in delo vloži ogromno truda in energije pa ima mnogo manj in še to kar ima, potem mnogokrat tudi izgubi, na primer v ljubezni ali pri delu.

Piše: Franc Rozman

Čemu pa naj bi Bog ustvaril pekel? Pekel nima vzgojnega smisla, ker pekel ne prevzgaja grešnikov, prav tako nima maščevalnega smisla, ker Bog ni maščevalen. Sprašujem se, zakaj Bog stvarstva ni ustvaril tako, da bi grešnike po smrti preprosto uničil, podobno kot verujejo ateisti?

Tebi se grešniki smilijo in ti bi jim v svoji usmiljenosti pomagal, če se ne da drugače, vsaj z uničenjem. Vendar ni razloga za to, ker je na srečo Bog bolj usmiljen od tebe.

Ne razumem, kako je lahko nesrečni grešnik ob vsej božji dobroti in usmiljenosti za vedno vržen v pekel.

Podobno kot na Zemlji. Ko sva govorila o trpljenju na Zemlji, sva videla, da vsak nesrečnik lahko kadarkoli zapusti svoj pekel, tako da se odreče skopuštvu, sovraštvu do soseda, oholosti in drugih pregreh, kar pa ti nesrečniki prav pogosto ne napravijo. Nekdo bo lahko trpel peklenske muke ob sovraženju soseda, pa se ne bo potrudil postati sosedov prijatelj in se odreči sovraštvu. Prijatelji mu lahko še tako prigovarjajo in svetujejo, naj preneha nesmiselno sovraštvo do soseda, pa se temu ne bo odrekel, čeprav je ključ do njegove sreče v njegovih dejanjih.
Prepričan sem, da so tudi vrata pekla na stežaj odprta in omogočajo vsakomur, da zapusti pekel, razlogi nesrečnika za vztrajanje v peklu pa so najbrž podobni kot na Zemlji. Bog vsakogar vabi k sebi. Napuh, jeza in druge pregrehe pa pogubljence odvračajo od sreče.

Da kdo postane vegetarijanec, pomeni, da se je zavestno odrekel prehranjevanju z mesom, mesnim izdelkom, morda celo ribam, jajcem. Od tod tudi izvirajo različne smeri vegetarijanstva (lakto-ovo vegetarijanci, ki se poleg hrane rastlinskega izvora hranijo vsaj še z mlečnimi izdelki in jajci, nekateri morda tudi ali le z ribami in mehkužci, ki naj bi kot živa bitja bili uvrščeni v nižje nivoje zavesti, in še bi lahko naštevali.

Vegetarijanstvo izvira še iz časa, obdobij prve in delno tudi druge postatlantidske civilizacije (antična Indija in Perzija), ko smo se kot človeštvo ali kolektivna zavest še zavedali enosti, intimne povezanosti z vsemi preostalimi zemeljskimi svetovi in se prehranjevali, preživljali s pobiranjem plodov, pozneje pa tudi s poljedeljstvom (antična Perzija in duhovna genetika modreca Zaratustre). Omenjeni obdobji segata v čas od 7300 do leta 2900 pred našim štetjem. V mislih imam dve civilizaciji, kameno in bronasto dobo, katerih vzpon in padec, propad je trajal približno 2160 let. Dekadenca in odmik takratnega človeštva morda celo nas samih v zavedanju bistva bivanja in poslanstva omenjenih dveh civilizacij Raka - Indija in Dvojčkov - Perzija, nas je nekoč privedla do ponovnega prehranjevanja z mesom, z našimi živalskimi brati, s katerimi imamo skupen duševni svet bivanja.

Katera vera ali prepričanje je pravo: budizem, islam, krščanstvo, judovstvo, hinduizem; ateizem, ali katerokoli filozofska šola? Kdo ima prav in kdo ne? Koliko prepirov bi bilo nepotrebnih, koliko bolj bi bili strpni do drugih in kako prijetnejša bi bilo naše skupno življenje, če bi sprejemali drugačnost in če nebi smatrali svojih prepričanj in verovanj za edino in absolutno pravilne.

Danes, ko imamo na vpogled (če le nimamo predsodkov) vsa človeška verovanja in prepričanja, lahko razmišljamo o skupnemu izvoru vseh verstev in prepričanj, ki so se razrastla v neskončno pestrost človeškega »drevesa«. V različnih obdobjih in na različnih območjih so človeštvu razodevali resnice različni učitelji: Rama, Krišna, Buda, Jezus, Mohamed in drugi. Na žalost so si nekateri prisvojili (neupravičeno) pravico do interpretacije njihovih naukov in si okoli njih izgradili mogočne organizacije in ideologije. V resnici imamo ljudje veliko skupnega, veliko več, kot je med nami razlik, pa še te smo ustvarili sami.

V pripravi so dokumenti, ki bodo krojili kmetijsko politiko in razdelitev sredstev v obdobju 2007-2013! Ekološko kmetovanje je po besedah prioriteta, v dokumentih, ki so v pripravi, pa še vedno ne kaže, da bodo v to smer šla tudi dejanja.

Za naslednjih šest let gre! Bomo kaj spremenili, bomo res začrtali sveže, pogumnejše smernice in programe? Bomo podprli ekološke kmete in jim omogočili razvoj, da nam ekoživil ne bo treba uvažati in da šole ne bodo obupovale pri iskanju le-teh na domačem trgu? Bomo povedali, da je med integrirano pridelavo in ekološkim kmetijstvom za ocean velika razlika?

"POMEŽIK POLETJU"
prireditev za ljubljanske otroke, mladostnike in družine

Ob bližajočem se zaključku šolskega leta in v pozdrav poletju pripravljamo skupaj z območnimi ZPM prireditev za ljubljanske otroke. Letos bo zabavna in ustvarjalna prireditev DRUGIČ in upamo, da bo postala tradicionalna.

K sodelovanju smo povabili vse ljubljanske vrtce, osnovne šole in zavode, ki bodo lahko na odru pokazali, kar so se med letom naučili. Njihov nastop bo hkrati pohvala vrtcu, šoli, zavodu. Udeleženci prireditve bodo lahko ustvarjali v delavnicah, z različnimi materiali. Izdelke bodo odnesli domov.

Na prireditvi se nam bo pridružila tudi Pivovarna Union z akcijo "Multi Star", ekološko delavnico. Vsem udeležencem bodo postregli z osvežilnimi napitki brez konzervansov. Z zloženko vas bodo pritegnili tudi v nagradno igro.

Piše: Bern Jurečič v novi številki Karme plus

Otroci so naše največje bogastvo, znamo reči. Vsi si jih želimo, jih željno pričakujemo, z radostjo gledamo njihovo rast in napredovanje, potem pa s precej manj radosti sprejemamo težave, ki nam jih prinesejo (in te težave so z njihovo starostjo navadno vedno večje) in se žalostimo ali pa oddahnemo, ko so enkrat zreli in se odločijo odleteti po svoje. Navadno si želimo več otrok, ne le enega, čeprav dandanes družine niso več tako številčne, včasih pa se narava malo poigra in nam ob pričakovanju enega otroka postreže z dvema ali pa celo z več otroki. Dvojčki tako niso ravno redkost, trojčki, četverčki in drugi pa pridejo na svet precej redkeje.

Dvojčki prinesejo s seboj na svet kar nekaj težav. Najprej je potrebno imeti še eno stajico, poseben voziček, dva kompleta oblekic in večjo zalogo plenic, vendar je to le del vsega skupaj. Občasno se zgodi, da sta si dvojčka podobna kot jajce jajcu in praviloma ju v takem primeru loči le mamica, zgodi pa se celo, da ima težave z identifikacijo tudi ona. Taki primeri niso redkost, če se naučita sprejemati to "enakost", imata lahko prednosti, o čemer je recimo pisal otroški pisatelj Erich Kästner, v športni zgodovini pa smo imeli tak primer videti v praksi, ko še danes ne moremo biti prepričani, kateri od bratov Mahre je vozil drugo vožnjo olimpijske preizkušnje, ali Steve, kateremu je pripisana kolajna, ali Phil, ki je bil sicer precej boljši od njiju, a je v prvi vožnji napravil napako in odstopil, v drugo pa naj bi - po trditvah nekaterih - nastopil namesto brata.

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Vse, kar nas obdaja, oddaja impulze, signale ali vibracije. Blagodejna in škodljiva sevanja, ki so po izvoru zemeljska, kozmična ali tehnična, so sestavni del življenja ter v veliki meri vplivajo na naše počutje in zdravje. Če se brez očitnega razloga zjutraj zbujamo utrujeni, če se doma na nekaterih mestih ne počutimo prijetno, če se na delovnem mestu hitro utrudimo in nas tarejo različne zdravstvene tegobe, nam je lahko v veliko pomoč radiestezija.

Mejna znanost
Izraz radiestezija je v splošni rabi šele od 1930, ko ga je prvič uporabil francoski duhovnik in radiestezist M. L. Bouly. Beseda je latinsko-grškega izvora in v dobesednem prevodu pomeni "čutiti sevanje". Po mnenju slovenskega radiestezista Igorja Ziernfelda je radiestezija še veliko več; omogoča namreč, da ob pomoči radiestezijskega pripomočka dobimo želeno informacijo. To pa uvršča radiestezijo med mejne znanosti. Med številnimi teorijami, ki skušajo pojasniti ozadje nadčutnih pojavov, je najbolj prepričljiva hipoteza o univerzalnem bioinformacijskem polju, iz katerega lahko vsak trenutek dobimo informacije o vsem.
Radiestezija torej pomeni sposobnost ustvariti povezavo med neznanimi energijami iz univerzalnega energetskega polja in radiestezijskim instrumentom.

Eden najbolj vsestranskih intelektualcev, eruditov in poštenjakov našega mesta mag. Franci Pivec – filozof in komunikološki strokovnjak, in počaščen sem, da tudi moj prijatelj, je ob neki družabniški priložnosti dejal, da je 'feminist'… pač v smislu, da je prihodnost morda bolj v znamenju ženskega principa; ženske so izvorno varovalke Življenja, vidijo širše in globlje slutijo milostno podarjenost Bivajočega. Živeti odprto, Življenju zazrto v obraz, s hvaležnostjo v srcu in zdravim pogumom v duši ter s služenjsko vedenjsko držo – so dialoške reference, ki bodo morale bolj uokvirjati prihodnost, kot se je to dogajalo do zdaj in občutek imam, da je vsem tem in podobnim duhovnim zaukazom od znotraj in od zgoraj bolj pripravljena slediti ženska narava.

1.Ali se lahko prosim predstavite?
OSHO mi je dal ime Milarepa. Prihajam iz Amerike in večino mojega življenja živim z in za glasbo.

2.Kako ste vi pričeli z duhovno potjo? Kje in kdaj ste se srečali z Osho-jem?
V mojih mladih letih je bila največja želja potovati in videti svet.Bil sem še študent na Univerzi,ko sem se začel zanimati za meditacijo&ljubezen.Ta želja me je popeljala do Indije,kjer sem srečal OSHO-ja.

3.Zakaj ravno Osho in morda ne drug mojster?
Predno sem srečal OSHO-ja, sem že izkusil učenja številnih drugih mojstrov. Kakorkoli že, ob prvem kontaktu z OSHO-jem in poslušanjem njegovega govora, sem vedel, da sem z mojim iskanjem prispel do konca. Preveval me je občutek, da sem prispel domov, domov k sebi.

Piše: Igor Kononenko

Peace Pilgrim – Romarka za mir (1908 - 1981) razsvetljena mojstrica, romarka in modrec.

Romarka, ki se je popolnoma prepustila svojemu notranjemu klicu in živela po njem. Peš je v 28 letih prehodila preko 35.000 milj po celotni ZDA in vse imetje nosila s seboj v žepih. Prehodila je vseh 50 zveznih držav, 10 kanadskih provinc, dele Mehike, z letalom pa je trikrat obiskala tudi Aljasko in Havaje.

Rodila se je z imenom Mildred Lisette Norman Ryder na majhni kmetiji v vasi Egg Harbor, New Jersey, na vzhodu ZDA, kot tretji otrok staršema Josephine Marie (Rauch) in Ernestu Normanu. Živela je v skromnih razmerah in imela srečno otroštvo. Ni bila deležna nobene formalne verske vzgoje. Bila je bistra in dobra športnica. Za razliko od sošolcev ni ne kadila ne pila alkohola. Ob koncu gimnazije se je začela spraševati o smislu življenja in o bogu.

Sprva je iskala razumske odgovore, a ker jih ni našla, je vse bolj razvijala svojo intuicijo, ki ji je dajala vse globje in globje odgovore. Leta 1933 se je poročila, vendar sta si bila z možem kmalu popolna tujca. Sčasoma, ko je bila že v službi, je spoznavala nesmiselnost kopičenja denarja in materialnih stvari. Do preobrata je prišlo, ko je v obupu in v zelo globokem iskanju smisla življenja nekoč leta 1938 celo noč hodila po gozdu. Na jasi, obliti z mesečino, je molila: »Prosim, uporabi me!« Takrat se je nanjo spustil silen mir. Kot sama pravi, je bila to točka, s katere ni vrnitve.

V okviru svetovne akcije proti revščini( GCAP) smo se v Gibanju odločili tudi za sodelovanje z GCAP Indonezije za pomoč žrtvam potresa na Javi.

V sobotnem katastrofalnem potresu na Javi , ki je imel središče v Bantulu, nedaleč od Jogjakarte, prestolnice osrednje Jave , je po zadnjih podatkih že več kot 5000 žrtev, številne pa še pogrešajo. Na desettisoče ljudi je ranjenih, več kot 200.000 ljudi pa je ostalo brez domov.

V okviru svetovne akcije proti revščini( GCAP) smo se v Gibanju odločili za sodelovanje z GCAP Bolivijo, oziroma podpori projektu ženskega društva ASMUDES, ki v indijanskih pokrajinah Azanaques in Jatun Kellaja v San Lucasu, pokrajina Nor Cinti, okrožje Chuquisaca, izvaja projekt ekološkega kmetijstva za 902 družini.

V Bruslju se danes začenja letna konferenca Evropske komisije Zeleni teden, ki je tokrat osredotočena na krepitev ukrepov, namenjenih omejevanju hitrega zmanjševanja biotske pestrosti. Do 2. junija bodo voditelji in strokovnjaki z vsega sveta obravnavali gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti zmanjševanja biotske raznovrstnosti in razpravljali o načinih zasuka tega trenda. Udeležence konference bo uvodoma nagovoril tudi evropski komisar za okolje Stavros Dimas.

Piše: Rok Kralj

Potrošniška miselnost

Potrošniška miselnost temelji na predpostavki, da je človeško željo mogoče zadovoljiti z materialnimi dobrinami (zunanjimi objekti), predvsem v obliki trgovskega blaga. Potrošniško miselnost »ustvarja« mogočen ekonomsko-potrošniški sistem, ki ga sestavljajo proizvodna podjetja, trgovine, reklamne agencije, mediji, (nekatere) izobraževalne ustanove in druge institucije. Ta sistem načrtno spodbuja človekove želje in spodkopava univerzalne človekove vrednote in vrline kot so solidarnost, sočutje, spoštovanje in razumevanje drugega, medsebojna delitev itd.

Piše: Miran Zupančič

Obstaja negativna in pozitivna jasnovidnost. Gledano iz duhovnega stališča moramo na ta razvoj gledati povsem trezno in tudi z razdalje, kajti s tem odkrijemo, da premnoge tako imenovane višje sposobnosti niso nič drugega, kot treniranje notranjega izločanja ali priprava žlez z notranjim izločanjem za boljše delovanje. V tem negativnem pomenu jasnovidnosti, človeku za tako treniranje ni treba postati dober in pošten in spremeniti svojega življenja. Prav tako je tudi z premnogimi tehnikami meditacije, ki se danes dajejo kar na debelo in to brez temeljne duhovne priprave!

Vsak, ki se zanima za okultizem, ezoteriko, lahko izvaja vaje, če ga pri tem seveda njegova biološka struktura preveč ne ovira. Razvoj delovanja žlez z notranjim izločanjem lahko tako poteka na različne načine. Toda z njimi je povezana tudi velika nevarnost. V tem smislu predstavlja vsaka razširitev zemeljske zavesti tudi povečanje nevarnosti, ne le nevarnosti za posameznega človeka, ampak tudi za druge ljudi. Kajti brez temeljne duhovne priprave se na ta način odpre veliko priložnosti za fizično, moralno in duhovno izkoriščanje. Tragično pri tem je tudi, da ljudi, ki resnično iščejo pravo pot, to oddalji od prave poti.

TIŠINA
Tišina je Moč. Ko dosežem mesto Tišine v umu - dosežem mesto Moči, mesto, kjer je vse Eno, Ena Moč - Bog.

Svojemu zunanjemu jazu zapovem:
Bodi tih in vedi: JAZ SEM Bog.

Z osredotočenostjo na svoje Središče privedem vse svoje sile v eno točko Moči in se dotaknem Boga v Tišini ter SEM eno z Njim in zato eno z vso Močjo. To je dediščina človeka. "Jaz in moj Oče sva eno." (Jn 10:30) Usmerjen k Tišini v notranjosti SEM zavestno združen z Bogom.

Boga najdem skozi Kristusa v notranjosti (nevidno povezavo, ki jo imam v sebi samem) Ko je Oče v notranjosti čaščen v Duhu in Resnici, usliši klice duše, ki se Mu iskreno odpre.

VELIKA LOŽA SLOVENIJE

Velika Loža Slovenije je bila ustanovljena 16. oktobra 1999, ko je v njej prižgala luč Velika Loža Avstrije. Ob ustanovitvi je združevala tri lože :
Dialogus, Žiga Zois in Arcus

Velika Loža Slovenije je prava (regularna) in popolna. Prava, regularna, je zaradi svoje umestitve, saj jo je umestila prava in popolna Velika Loža Avstrije, popolna pa je zato, ker združuje vsaj tri prave in popolne lože.

Velika Loža Slovenije je regularna tudi zato, ker izpolnjuje vse pogoje za regularnost, ki jih predpisuje Združena Velika Loža Anglije in ki jih spoštujejo vse regularne Velike Lože po svetu. Regularnost Velike Lože Slovenije je izražena v dejstvu, da Združena Velika Loža Anglije vsebinsko in formalno priznava Veliko Ložo Slovenije.

To je božansko enostaven in hkrati zelo konkreten sistem. Bistvo so vrednote, dobrobit človeka in celotnega sveta. Združuje ljudi, organizacije in podjetja, ki s svojim delom zvišujejo kvaliteto življenja na kateremkoli področju bivanja. Lahko ste pek, mizar, učtelj joge ali profesor na univerzi, smetar, predsednik, direktor... Važno je, da vaše delo ni v nasprotju z moralnimi vrednotami ali ekološko škodljivo. Združuje nas humanizem, dobrobit sveta in ljudi, nenasilje, sodelovanje, ekologija, pomoč drugim.

Jedro Savitre je umetnost in preko koncertov in ostalih projektov konstantno širiti in dvigovati zavest.

Prvega Ustanovnega zbora se je včeraj na gradu Turjak udeležilo okoli 1.000 ljudi. Janeza Drnovška so pričakali pred gradom Turjak člani društva Vrbov log s šamanskim Keltskim obredom – dobrodošlico , ki je bila posvečena drevesom in so dali predsedniku na glavo venec, popiti malo soka in talisman. Po Drnovškovem nagovoru je sledil kulturni program in nato prvi občni zbor 8. marca ustanovljenega gibanja. Nastanek Gibanja za Pravičnost in razvoj vidim kot potrebo in nujo v Sloveniji, kjer je prišlo do velikega razcepa med potrebami ljudi in vlado, ki se je usmerila preveč na samo sebe in kapital, obenem pa pozabila na ljudi in varovanje okolja.

Predsednik ima prav, ko meni, da bi lahko bila Slovenija vzor vsej Evropi če ne vsemu svetu. Varovanje okolja pomeni tudi gospodarsko uspešnost. Potekale so številne delavnice. Na delavnicah smo se prvič srečali člani Gibanja v živo, ki delujemo preko spleta in foruma na strani Gibanja – www.gibanje.org . Na delavnicah o varovanju okolja smo si izmenjali poglede in ustvarili nekaj skupnih točk:

Piše: Matjaž Turinek

Do zdaj se je dosti govorilo in špekuliralo o kvaliteti ekološko pridelane hrane, vendar do pred kratkim ni bilo možno z zagotovostjo trditi, da je boljša od konveniconalno pridelane. Dr. Alberta Velimirov iz Ludwig-Boltzmannovega inštituta za ekološko kmetijstvo in Dr. Werner Müller sta temu naredila konec. Naredila sta primerjalno študijo iz več kot 170 mednarodnih raziskav, v katerih so raziskovali kvaliteto živil. Na podlagi rezultatov te študije lahko prvič jasno govorimo o kvaliteti ekološko pridelanih živil. V študiji so bile zajete raziskave s kemično-analitičnim kot tudi integrativnim pristopom. Ocenjena je bila vsebinska sestava, ostanki snovi, integrativni kvalitativni parametri kot tudi učinki ekološkega kmetijstva na ljudi in živali. Nenazadnje so bili vključeni tudi senzorični testi: saj okusna hrana povišuje in izboljša tudi počutje.

Lani so potresi, poplave, orkani in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki so bičali zemeljsko površje, povzročili številne človeške žrtve in ogromno gmotno škodo. Leta 2003 ni bilo dosti bolje. Vročinski val, ki je zajel zahodno Evropo, je posredno povzročil smrt 50.000 ljudi. Tudi vsakodnevno vreme pri večini povzroča najmanj sitnobo. Res postajamo vse bolj občutljivi za vreme ali gre bolj za to, da nas tepe način življenja, ki nas vse bolj odmika od ritma, v katerem smo stoletja sobivali z naravo? Česa se lahko nadejamo, če se bodo uresničile napovedi svetovne meteorološke organizacije, da bodo ekstremni vremenski pojavi v prihodnosti še pogostejši in bolj intenzivni?

"Težko bi rekla, da število ljudi, občutljivih za vreme, narašča," pravi mag. Tanja Cegnar, meteorologinja iz Agencije Republike Slovenije za okolje. "Res pa je, da moderna družba živi vse bolj odmaknjeno od narave in da smo vsi bolj obremenjeni in izpostavljeni stresu. Imamo slabe prehranjevalne navade, ne privoščimo si dovolj spanja in počitka, pretiravamo s kavo, alkoholom, cigaretami, kar vse zmanjšuje našo naravno odpornost in sposobnost prilagajanja na spremembe v okolju. Večina ljudi ima izrazite težave pred vremensko fronto in ob njej, po njenem prehodu pa se počutijo bolje, izjema so le nekateri bolezenski simptomi, ki se okrepijo ob dotoku hladnega zraka. Zanimivo je, da imajo ljudje, občutljivi za vreme, težave, še preden se vreme opazno spremeni. Tako se pri najbolj občutljivih pojavijo že dan prej, ko je vreme na pogled še lepo. To je značilno tudi za težave, ki spremljajo fen: vreme je na pogled nenavadno toplo in jasno, občutljivi ljudje pa že tožijo zaradi slabega počutja."