Avtor: Vanja K. Rainer

Nemalo staršev ob rojstvu novega člana prične razmišljati tudi o njegovi prihodnosti. Izpostavljeno je predvsem šolanje našega otroka in prav je tako. Neizpodbitno dejstvo je, da bo šolanje otroka, s finančnega vidika, vedno težje. Zato je prav, da se s tem dejstvom sprijaznimo in poskušamo uresničiti kar se uresničiti da.

»Zlati« socialistični časi, ko je šolanje bilo brezplačno, so že nekaj časa mimo in potrebno je razmišljati kaj bo v prihodnosti. Nemalo katera šola, bodisi osnovna ali srednja, nima več učbeniškega sklada. Zaradi tega smo starši vsako leto izpostavljeni velikim stroškom. Že v vrtcu se srečamo s številnimi izdatki za plesne urice, za zgodnje učenje angleščine…, z rastjo otroka in s tem tudi napredovanja v srednje, višje in visoke šole, pa se ti stroški samo stopnjujejo. Zato je potrebno že zgodaj ob otrokovem rojstvu razmišljati ter iskati alternative za njegovo prihodnost.

Piše: Aurigo

S sveti Krištofom sem se nezavedno srečal pred kakšnimi desetimi leti ob branju knjige francoskega pisatelja. Takrat si še zamisliti nisem mogel, da se bo verjetno tako zarezal v moje življenje. Pri iskanju zmajevih črt in dešifriranju krščanskih svetnikov. Ob preiskovanju zmajevih črt, se je nabralo kar nekaj slik s podobo svetega Krištofa. To velja predvsem za avstrijsko Koroško.

Kaj sploh predstavlja sveti Krištof v plejadi krščanskih svetnikov? Velikana, ki pri brodenju reke, nosi na ramenu Kristusa. Včasih stoji z eno nogo v reki in drugo nogo na suhe. Voda in veter. V začetku so ga v Bizancu naslikali s pasjo oziroma volčjo glavo.

Moj recept za nadvse slasten domač kruh:

V plastično skledo za mesenje testa damo 9 zvrhanih žlic moke tipa 850 (črne), 3 žlice ajdove moke, 3 žlice polnozrnate moke (z otrobi), 3 žlice ržene moke in 3 žlice bele moke. V sredini naredimo luknjo, vanjo zdrobimo 45 g kvasa, ki ga potresemo z žličko rjavega sladkorja in prelijemo s 6 žlicami toplega mleka. S kuhalnico to kvasovo zmes malo pomešamo in pustimo vzhajati kakih 10 minut.

Med tem časom malo segrejemo nekaj več kot 1/2 l mleka (pasteriziranega, ne homogeniziranega!), ter v kavnem mlinčku zmeljemo 4-6 zvrhanih žlic lanenega semena. Oboje dodamo moki in vzhajanemu kvasu, nato dodamo še 3 žličke rjavega sladkorja, 2,5 žličk kristalne soli in 4-6 žlic bučnega olja.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Še tedna kasneje mi gre na smeh ob vprašanju, zakaj ne svarim pred Saint Germainom. To! pa je kozmična zarota. Praznujem jo skupaj s Svaho, Svetlobo (v vsakem dihu) višjega hrama, ki so moja skupina prijateljev z druge strani tančice. Med njimi je tudi Saint Germain. Samo z njim mi pomahaj, pa se vsa odprem in predvsem težko ostanem tiho - če vprašanje ni provokacija. Ko več kot eno življenje v eni inkarnaciji porabiš zato, da začneš vedeti, kdo si, potem ti vsi, ki ti pri tem pomagajo, pridejo res blizu.

Eden od teh je zame Saint Germain; in pred njim naj bi opozarjala? Čarobnost življenja je to, Merlinov vpliv, Saint Germainov šepet Marji, ki je postavila vprašanje in darilo meni, ki sem se tedne veselila, da bom tudi v teh besedah z njim.

O samozadovoljevanju se ne govori rado. Ne gre samo za to, da je to tabu tema, temveč tudi za to, da je večini ljudi neprijetno o tem govoriti. Večkrat se o samozadovoljevanju govori kot o nečem grdem. Če že kje zasledimo kaj o samozadovoljevanju, potem je največkrat govora o moških, medtem ko je žensko samozadovoljevanje še vedno zelo skrito. Medtem, ko se marsikdo pogovarja o spolnih odnosih, nekateri se celo hvalijo s svojimi “dosežki”, vsi utihnejo, ko se omeni samozadovoljevanje.

Največkrat pa slišimo kakšno žensko, ki pravi, da je zalotila moža pri samozadovoljevanju, pa čeprav imata urejeno in pestro seksualno življenje. In se sprašuje, če ona počne kaj narobe, da se mož samozadovoljuje.

Tudi v pogovorih med prijatelji, je ta tema potisnjena pod mizo, pa čeprav samozadovoljevanje ni nič sramotnega. Je pa res, da je to zelo intimno področje.

Znanstveniki zatrjujejo, da bi lahko z novo tabletko iztrebili astmo, ekceme in visoko vročino.

Zdravilo zavira alergene, ki povzročajo alergije, da bi prišli v telo skozi kožo ali dihalne poti.

Profesor David Garrod, ki je vodil raziskave, je razvoj tabletke opisal kot »velik napredek«.

Trenutna zdravljenja alergij vključujejo predvsem izogibanje alergenom, kot je pogosto čiščenje in nekatera precej neučinkovita zdravljenja za lajšanje učinkov.

Mojster - prek Benjamina Crema (julij 2006)

Človek ima srečo, nikoli ni prikrajšan za pomoč, ko jo potrebuje. Ne glede na to, kako težke so razmere, ne glede na to, kako velike in resne so nevarnosti, s katerimi se srečuje, je lahko prepričan, da ga njegovi starejši bratje nikoli ne bodo zapustili. Večkrat v dolgi človeški zgodovini, ko je bilo videti, da je vse izgubljeno in da je človekova prihodnost nevarno negotova, je pomoč prispela in človekova pot naprej je bila znova obnovljena. Tako je danes v tem bučnem času, ko je človek v vrtincu bojujočih sil, ko ne ve, kakšen bo naslednji korak in ko ga je ogromnost naloge, ki je pred njim, povsem premagala.

......Ko zapuščamo svoja starodavna prebivališča, svoje misli in ukrepe preusmerjamo v pomoč svojim bratom, ki se s težavo prebijajo. Z zgledom želimo pokazati, da ni vse izgubljeno, da lahko ljudje svoja življenja uredijo na drugačen, boljši način; da enotnost in sreča izhajata iz pravičnosti in svobode; da je delitev dobrin naravno dejanje enotnosti in enostaven odgovor za vse človekove nadloge.

Piše: Bono Baršek

9. poglavje: USTVARJANJE OSONČJA

Do sedaj smo pregledali dve vrsti evolutivnih faz - kozmične faze in faze razvoja velike entitete. Preučili smo veliko entiteto v odnosu na kozmos, ki predstavlja njegovo okolje in v odnosu na nepomični center, ki predstavlja kompenzacijo vseh sil v kozmosu in ki je njegov Bog, Stvarnik, Oče. Sedaj si bomo pogledali življenje velike entitete v odnosu na osončje, za katero je ona sama Bog - on/ona je tisti, ki jo ustvari, pogojuje in vzdržuje.

Velika entiteta prihaja iz nepomičnega centra in zavzame svje mesto na določenem krogu ter gradi svoj organizem pod vplivom negativne, destruktivne faze kozmosa. Lahko se sliši čudno, da se razvoj odvija pod vplivom destruktivne sile kozmosa ali kakšne druge organizacije sil, ki ruši ravnotežje sile dosežene evolucije ter jih sili, da začnejo novo fazo razvoja, da dosežejo novo, višje stanje ravnotežja.

Piše: Marko Pogačnik

Ljudje smo navajeni, da o Zemlji premišljujemo kot površinski Zemlji. Gledamo gore in potoke, oblake in gozdove, kot da na površju najdemo vse bistveno, kar Zemlja je. Izročilo o Kralju Matjažu, ki skupaj s svojo tovarišijo spi v notranjosti gore, opozarja na razsežnost Zemeljskega prostora, katero je moderna miselnost izgnala iz človeškega spomina. Gre za potenciale podzemlja, za nevidno ozadje življenjskih procesov.

Kar gledamo okrog sebe, vključno z energijskimi strukturami, je prirejen izraz Zemlje in narave. Človeške civilizacije so bistveno preoblikovale obličje Zemlje in ga priredile svojim potrebam. Sodobna razumska civilizacija je primer pripeljala do skrajnosti. Ker ni povezana niti s silami Zemlje niti vesolja, se boji moči življenja. Skuša do potankosti kontrolirati zemeljsko površje. Ampak, gorje! Bolj zadrgne kontrolo, bolj ji življenjske sile uhajajo iz nadzora.

Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.

Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."

Vse več se lahko prebere in sliši, da se moški bojijo uspešnih žensk. Sigurno ste že slišali izreke, kot so: “Ona je močna osebnost, uspešna v službi, močna in neodvisna. In kaj ji to pomaga? Nima sreče v ljubezni, ker se ji moški bojijo približat. Moti jih njen uspeh (še posebej, če je na poslovnem področju uspešnejša od njih)”. Takšne ženske ponavadi povedo, da jih sploh ne moti, če moški niso tako uspešni kot one. Skratka, moški se takšnih žensk bojijo, ker so toliko bolj uspešne od njih.

Tu se postavlja vprašanje, ali je problem res v moških ali ni morda problem v samih ženskah? V ženskah, ki mislijo samo o uspehu in poslu, o tem da bo opažena in da vse okoli sebe prepriča, da je uspešna, da nihče ne stoji za njo (moški), niti ji moški ni potreben. Takšna ženska ščasoma postane nezanimiva za moške, pa čeprav sama govori drugače in zatrjuje, da jo manj uspešen moški ne moti. In tako nenamerno zgradi okoli sebe zid. Če že vsem daje na znanje, da ji moški ni potreben, zakaj bi potem moški sploh kaj poizkušali pri njej?

Navajeni smo, da nam zgodovinarji opisujejo dogodke kaj se je zgodilo. Uradni filozofi in politiki jih običajno interpretirajo. To razpravljanje in prečiščevanje nenehno generira nove in nove razlage. Vsaka politika vleče »resnico« na svoj mlin in daje svoje interpretacije. Zmagovalci imajo glavno besedo. Poraženci nikoli. Kdaj bo določen zgodovinski proces nekega obdobja postal celovito prepoznaven? Najbrž nikoli ne bo zaključen in iskal bo vedno nove in nove obrazložitve in utemeljitve, tudi sprevržene.

V literaturi sem zasledila zanimiv primer razlage, kako je nastal nemški nacionalsocializem in kdo naj bi bil pravi krivec za drugo svetovno vojno. Gre za "revizionistično« zgodovino Emsta Nolteja, ki sicer ne opravičuje nacizma, išče pa razlage zanj v knjigi Heutige und künftige Konversen um den Nazionalsozialismus, Berlin – Frankfurt na Majni, 1993.

V višku človeške neodgovornosti so bili na zelo grd način zapuščeni 4-je mladički (na sliki), stari so okrog pet tednov, ki iščejo pravi dom in resnično ljubezen.

Če želiš imeti prijatelja, ki te nikoli ne bo izdal in prav tako ne bi ti njega, POKLIČI NA ŠTEVILKO 041 798-181 (Matejka).

Na tej strani http://www.onkologija.com/sl/domov/o_nas/narocilnica/
si lahko kupite moške in ženske majčke oziroma zapestnice z napisom
ZMAGOVALEC /ZMAGOVALKA.

Z nakupom tudi prispevaš k izboljšanju pogojev bivanja bolnikov na Onkološkem inštitutu!

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

STRAN OD VLAGE IN TOPLOTE
Glivično vnetje ali vulvo-vaginalna kandidiaza je ena od najpogostejših okužb, s katero se srečujejo v ginekoloških ambulantah. Do 25. leta ima en pojav glivičnega vnetja do 50 odstotkov žensk. Kar 75 odstotkov žensk se vsaj enkrat v življenju sreča z glivičnim vnetjem, od tega kar pri polovici pride do najmanj ene ponovitve. Pogovarjali smo se s predstojnico Kliničnega oddelka za reprodukcijo SPS Ginekološke klinike v Ljubljani, prof. dr. Edo Vrtačnik Bokal, dr. med.

Zunanji znaki glivične okužbe
Za lažje razumevanje, kaj je spremenjen vaginalni izcedek, je treba vedeti, kakšen je normalen izcedek. Ta je največkrat prozoren, belkaste barve, nima vonja in je navadno v zadnjem delu nožnice. Izcedek pri glivičnem vnetju je obilnejši, najpogosteje v obliki skute in bele barve. Veliko ga je v nožnici ali na zunanjem spolovilu. Izcedek je praviloma povezan z bolečinami pri uriniranju in srbenjem. Klinična slika se kaže tudi s spremembami na zunanjem spolovilu, in sicer v obliki razjed, ki so lahko zelo pekoče, zunanje spolovilo in nožnica pa sta pogosto pordeli in otečeni, razlaga dr. Vrtačnik Bokal.

Prvo delovanje Antikrista je bilo speljano skozi moči Luciferja in usmerjeno proti svobodnemu razmišljanju. Temu pa je sledil še drugi poseg v človeško naravo, in sicer skozi sile Satana v naša čustva, čutenja, čustvovanja, ki deluje še dandanes, in nas želijo napraviti brezčutne. V tistih letih so pričeli izvajati tudi mučenja. Z njimi so poizkušali zlomiti tudi templarje. Preganjal jih je Filip Lepi, takratni kralj, ki je bil iniciran, posvečen v misterije zlata, ki predstavljajo moči Sonca. Tudi templarji so bili posvečenci Sonca, vendar niso ničesar zadržali za svoje potrebe. Poznali in častili so le duhovno zlato.

Druga sila zla se danes še najbolj izraža skozi plansko centralno odločanje, ko nam skozi petletna obdobja uravnavajo in usmerjajo življenje iz nekega centra, v večini primerov iz glavnega mesta. Nekoč je bil to boljševizem, ki je imel tudi svojo posvečenstvo, pa čeprav so se njegovi predstavniki oznanjali za ateiste.

Rodili smo se in nato odrasli v svetu, ki pozna polarnost. Skoraj vse, kar poznamo, ločujemo na dva nasprotna si pola ali sili. Ločimo pozitivno in negativno, zgoraj in spodaj, moške in ženske, veliko in majhno, dan in noč, nasilneže in žrtve, srečo in nesrečo, svetlobo in temo, nebesa in pekel… Brez teh dveh nasprotujočih si sil bi bil naš svet resnično drugačen.

Že kot otroci spoznamo, da se, ne samo v zunanjem svetu, ampak tudi v nas samih porajata dve različni sili. Konstruktivna, ki povezuje in razdiralna, ki ločuje. Dva pola. Dve različni energiji.

Duhovnost, ki je v zadnjih 30-ih letih vedno bolj prisotna v svetu, veliko govori o pozitivnem razmišljanju. In na tej točki je izredno pomembno, da se ne ujamemo v zanko naše pogojenosti.

Bog je vesoljno življenje. Prisoten je v vsakem delčku neskončnosti, v vsakem atomu, v vsakem kamnu, v vsaki rastlini in živali, in tudi v vsakem človeku. Zato ne potrebujemo posrednikov in posebnih mest, da bi se Mu približali. Približamo se Mu lahko kjerkoli in kadarkoli. Potrebno je le odpreti svoje srce in Ga iskreno nagovoriti.

Velikokrat imamo občutek, da Ga ne moremo popolnoma dojeti, toda to je samo zaradi tega, ker smo se tako zelo oddaljili od Njega. Naša srca so postajala vse bolj hladna, saj smo v njih občutili vse manj ljubezni. Toda On se ni oddaljil od nas. Prav vse nas vsak trenutek nosi v svojem iskrenem in neskončno ljubečem srcu. Vedno znova in v vseh časih nam je pošiljal preroke, Njegove razsvetljene sinove in hčere, ki so prevzeli Njegovo naročilo, da bi ljudem spet približali Njegovo besedo ljubezni in bi se v ljudeh spet prebudilo hrepenenje in želja, da se vrnejo k Njemu.

Katere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
(26.11.2004)

Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne človekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoč države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zatečejo po pomoč. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

Kako čudovito je znova občutiti trepet srca – kot strela za jasnega zadela te je puščica ljubezni, na čisto navaden dan ob čisto običajnem dogodku s tem, da se dogodka niti nisi hotel udeležiti ampak nekaj v tebi te je gnalo, »no pojdi no, saj ne bo tako slabo«. In seveda ni bilo in ti niti ne veš kdaj, zakaj, kako, kar naenkrat si jo občutil v sebi, v srcu, v duši.

Kakšna sprememba in kaj če je to tista iskrena ljubezen, ljubezen, ki ti ne da dihati in bo vedno tlela v tebi. Oh Bog, hvala za ta dar, ko pomisliš nanj in si v mislih zarišeš spomin na dotik, prvi poljub. Kako je lepo čutiti te v meni, ko sva skupaj se zdi, da se je ustavil čas, da ni nič bolj pomembnega kot prepletanje najinih teles, smeh in nagajivost v očeh – hm in že te pogrešam. Usoda naju je še enkrat v življenju pripeljala skupaj, popolnoma nepričakovano trčila sva en ob drugega, s to razliko, da sedaj so čustva izbruhnila na plan.

Gibanje (gibalnost, gibalna sposobnost) je ena od najosnovnejših človekovih danosti, potreb in pogojev. Tako zelo elementarna je, da si brez nje ne moremo zamišljati človeka kot biološke vrste, in obenem tako nujna, da brez nje ni in ne more biti človekove ustvarjalnosti.

Otrok se prične gibalno razvijati že v predporodni dobi. Ludvik Horvat in Lidija Magajna v svojem delu Razvojna psihologija pravita, da je gibalni (motorični) razvoj najbolj izrazita oblika psihofizičnega razvoja. Prične se že v predporodni dobi in se v nadaljnjem razvoju stalno izpopolnjuje. To prvo stopnjo predstavljajo refleksni gibi fetusa in novorojenčka. Skozi razvoj se stalno izpopolnjujejo in tako posameznik z zorenjem napreduje k višji stopnji delovanja.

Adama preko Aurelie Louise Jones

Aurelia: Adama, kakšna je najvažnejša vloga bitij iz notranjosti Zemlje v letih zemeljskih sprememb od 2006 do 2008?

Najprej se morate zavedati, da je to naš skupen projekt in mi vsi pri tem sodelujemo. Skupaj pomagamo planetu Zemlja in človeštvu pri prehodu v dimenzijo Ljubezni in Luči skozi proces Vnebovzetja, ko življenje, kot ga poznate, ne bo nikoli več isto za nikogar, ki živi na površini. Nikogaršnja vloga ni pomembnejša od vloge drugega. Vse delo, ki ga opravljamo skupaj znotraj Zemlje v pripravah na dvig planeta v luč, je del velikega načrta, ki ga je kreiral sam Stvarnik. Vsak izmed nas predstavlja poseben delček tega gigantskega in svetega dela. Vsi mi si na osnovi prostovoljne odločitve pomagamo med sabo in delamo tisto, kar je potrebno opraviti, da bi dovršili nalogo dvigniti planet in človeštvo na višjo raven. Delamo v tesnem sodelovanju z Galaktično Konfederacijo in od njih prevzemamo naše naloge.

Piše: Bono Baršek

8. poglavje: EVOLUCIJA VELIKE ENTITETE

Skušajte si predstavljati izkušnje, skozi katere prehaja rojevajoča se zavest velike entitete.
Do sedaj smo evolucijo gledali z zunanje točke gledišča; sedaj bomo materijo pogledali od znotraj, tako kot jo subjektivno doživlja tista enota kozmične manifestacije, ki jo bomo imenovali velika entiteta.

Predstavljajte si občutek vrtenja, osvobojen katerega koli drugega občutka. Zmislite si, da ste tako navajeni na vrtenje, da bi šele zaustavitev izzvala nov občutek v vas in ne trajanje vrtenja.
Zamislite si nastanek sekundarnega gibanja, ki ga najprej opažate, ker vam je novo, kmalu pa se navadite nanj in ga prenehate opažati, tako kot je to slučaj s primarnim gibanjem; in tako naprej.