Če se ti zdi, da biki trpijo v španskih arenah, ko se na njihov račun nekateri "zabavajo"...klikni spodnji link in podpiši peticijo...

http://www.petition-anticorrida.com/signer.php

Piše: Bono Baršek

14. poglavje: EVOLUCIJA PLANETARNEGA BITJA

V prejšnjem poglavju smo spremljali razvoj božanskih isker, od trenutka, ko so se tiste, ki spadajo istemu tipu, združile in organizirale skupinsko zavest. Opisali smo tudi faze razvoja teh skupin, na vsakem planetu, od ravni do ravni, pri čemer so se okrog koncentričnih slojev atomov, ki se gibljejo okrog centralnega nukleusa prvobitnega potojočega atoma zbirali ovoji atomov z vsake ravni, tako da končno na sedmi ravni nastane sedem ovojev okrog centralnega nukleusa božanskih isker.

Odnos med atomom-klico, potujočim atomom in sedmimi ovoji ni enostaven in ga je potrebno podrobneje razdelati.

Potojoči atom je projekcija kozmosa in ne Logosa. On je torej hkrati primitivnejši in sorodnejši prvobitnemu izvoru obstoja, kot pa je to primer s projekcijo Logosa.

Pišeta: Dušan Donko in Bernarda Pavič

“Glede na statistiko v ZDA, je eden izmed 6-8 otrok rojen s prirojeno fizično in/ali duševno motnjo, ki se odkrije v predšolskem obdobju. Eden izmed 28 je rojen z večjo prirojeno motnjo. V zdravstveni statistiki beležijo 3000 do 5000 različnih prirojenih napak z neznanim vzrokom. Ali se lahko kaj stori, da bi zmanjšali tveganje?” Alexander V. Klouda

Pred vami je eden izmed najstarejših zapisov, ki so se ohranili v kitajskih cesarskih arhivih. Rumeni Cesar (2697 – 2598 pr.n.št) je imel navado na svoj dvor povabiti strokovnjake na področju umetnosti življenja. Predstavljamo vam starodavno klasiko preprostega/brezmadežnega dekleta (Su nu), ki je cesarju predala skrivnosti o učinkovitih metodah zanositve.

Današnjo družbo preveva prepričanje, da je najprej treba poskrbeti zase, potem za svojo družino in potem mogoče še za svoj narod. Kar nenazadnje tudi drži. Ko gre za zadovoljevanje osnovnih človeških potreb (po hrani, pijači, prebivališču, zdravstvenem varstvu in izobraževanju), mora človek v resnici poskrbeti zase in za svoje bližnje.

A skrb zase (in bližnje) smo v sodobni družbi razvili do povsem druge skrajnosti. Jaz (mi, moji) moram imeti čim več, čim udobneje in brezskrbno živeti, pa čeprav na račun vseh ostalih. Takšen način življenja še potencira prefinjen komercialno-potrošniški sistem, ki spodbuja naš pohlep, našo sebičnost in skrajni egoizem. Vedno hočemo nekaj v zameno, vedno menjamo, v vsem iščemo korist in dobiček – v naših medsebojnih odnosih ali v odnosih med narodi.

Znanstveniki maastrichtske univerze na podlagi raziskav ugotavljajo, da nam indijska začimba curry in čaj lahko pomagata pri zmanjšanju odvečnih kilogramov.

Začimbe pomagajo naravnemu procesu izgorevanja maščobe, ki ustvarja telesno toploto. Črni in zeleni čaji imajo podobno sposobnost pri pospešitvi metabolizma.

Fokus društvo za sonaraven razvoj vas vabi, da se med 4. in 10. septembrom 2006 pridružite kolesarski turneji Ecotopia 2006 na poti skozi Slovenijo. Več informacij o slovenskem delu turneje najdete na http://www.focus.si/index.php?node=169, na splošno o turneji pa na www.thebiketour.net.

Evropska komisija je sprožila postopek proti 15 državam članicam, med katerimi je tudi Slovenija, zaradi nespoštovanja dveh direktiv, katerih namen je zaščita ptic in živali v njihovih habitatih. Cilj evropske zakonodaje na tem področju je zaustavitev izgube biodiverzitete v EU do leta 2010.

Piše: Rok

Ko razmišljamo o prihodnosti, se lahko zelo veliko naučimo od naših prednikov, tudi tistih iz kamene dobe. Ameriški antropolog Marshall Sahllins v knjigi Ekonomija kamene dobe pravi, da gre pri zgodnjih človeških skupnostih ˝v resnici za prvotno družbo izobilja˝. Za družbo izobilja namreč ˝po splošnem mnenju velja, da zlahka zadovoljuje vse človeške materialne potrebe˝. Ali živimo v družbi izobilja ali ne, je predvsem stvar našega odnosa do »zadovoljevanja« naših številnih želja.

V današnji tržno naravnani družbi vlada prepričanje, ˝da so človekove želje velike, da ne rečemo neskončne˝. Neprestano smo spodbujani (mediji in oglaševanje), da si želimo novih in novih materialnih dobrin. Ker nikakor ne moremo zadovoljiti vseh neskončnih želja (želje ni mogoče zadovoljiti, takoj ko nam navidez uspe, se pojavi nova), ker ne moremo imeti vsega, kar želimo, tudi če smo med najbogatejšimi ljudmi na svetu, se neprestano čutimo prikrajšane.

Spoznali ste moškega, ki vam je zelo všeč. Z njim zelo uživate in razmišljate o trajnejši zvezi. Vendar on ne želi preveč govoriti o sebi in se na trenutke obnaša čudno. V začetku temu ne posvečate prevelike pozornosti, ker verjamete, da se bo sčasoma bolj odprl in da je samo malo rezerviran, dokler se boljše ne spoznata. Vendar, ko mine še nekaj časa, je on še vedno tak.

Takrat se zaveste, da v bistvu o njemu veste zelo malo, pa čeprav sta skupaj že nekaj časa. Poznate tudi zelo malo njegovih prijateljev, če sploh katerega. In takrat pomislite, da je morda vaš sanjski partner že poročen in da to pred vami skriva. Poglejte si nekaj namigov o tem, kako ugotovite, če je vaš moški že poročen.

Nekega poletnega jutra se je Jaka odpravil raziskovati bližnji travnik, še prej pa je bil kaznovan ter je moral doma pospraviti vse igrače, kar je bilo naravnost grozno. Ko je slednjič le odšel na travnik, pa je med opazovanjem raznobarvnega cvetja zagledal polža, ki je počasi drsel skozi travo. Tako ga je nekaj časa opazoval od daleč. Njegova hiška se mu je zdela zanimiva, zato ga je vzel v roke in ga dvignil bližje očem, polžek pa se je seveda hitro skril v hišico. Ko je nato Jaka malo potrkal po hišici, se je od znotraj zaslišal oddaljen glas

Polž: '' Kaj te je pa ušpičilo, mulec, da razbijaš po moji hišici ? Kaj takega pa še ne ! ''.

Jaka pa se je seveda ustrašil ter spustil polžjo hišico iz rok Zatem je ponovno vzel v roke hišico in polža previdno vprašal:

Jaka: '' Kaj pa delaš tam notri, a pospravljaš igrače? ''. Ker pa ni bilo nobenega odziva je ponovno vprašal:'' Hej, ti, kaj pa delaš tam notri, a pospravljaš igrače? ''

Sodobna in osebnostno zrela ženska seveda mora obvladati tehniko zapeljevanja, poudarja dr. Rugelj, zato gre na resen zmenek le pod pogojem, da kandidat nekje rezervira apartma za štiridnevno srečanje

Pravi moški je samo tisti, ki je v osebnostnem razvoju dosegel raven dobrega gospodarja z magnetnim centrom v območju svoje poklicanosti, kar je opisal Maurice Nicoll (Nicoll, M. 1996. Psychoogical Commentaries on the Teaching of Gurdjieff and Ouspensky. York Beach: Samuel Weiser Inc. 1996).

Obstajata dve vrsti dobrega gospodarja. Prvi je takšen gospodar, ki verjame v življenje in se lahko razumno sooči s svojimi življenjskimi zadevami. Drugi je pa takšen gospodar, ki se na svoje delo sicer dobro spozna, vendar ne verjame v življenje. Ne verjame, da ga bo življenje vodilo v tisto smer, kamor želi iti. Ima pač občutek, da življenje ni resnično, čeprav še naprej opravlja svoje dolžnosti. To pomeni, da vidi pravo vrednost stvari.

Temelj resničnosti

Kaj pomeni živeti, obstajati?
Čutiti vsak dan trdnost, čvrstost diha?

Za mnoge ljudi je dih samo zrak, ki priteče in odteče.
Vendar je več od tega.
Tu je čvrstost.
In znotraj te preprostosti je bilo vgrajeno veliko gotovosti.

Iz česa so zgrajene naše osnove?
Stoji tvoja hiša na nečem trdnem in resničnem?
Ali na množicah domnev?
Kakšna je tvoja varovalna mreža?

Gorje je, kadar ni usmiljenja in sočutja, ko se odreče kdorkoli milosti v telesnem ali duhovno delovnem smislu. Človeka pa le razkuri, kadar obskurno prizadevno, tako rekoč subkulturno vedenje posega celo v medicinske vrste... Stigmatizacija kogarkoli je v zdravstvu – preprosto nedopustna, ker je še posebej s strani zdravstvenega osebja neetična in deontološko kliče po obravnavi v Zdravniški zbornici... Ljudje so se sicer kar vsepovprek kakor navadili, da opravljajo in obirajo, in to tako, kakor da so “dobro obveščeni.”

Opravljivost pa ni demokracija, ki je tolikokrat samo na jeziku. Kako da je kateri od zdravstvenih delavcev “strokovno” kakor napovedoval stanje zdravja v telesnem, duševnem, socialnem ali duhovnem blagostanju kogarkoli, če ni niti namišljenega ali izmišljenega kakor “pacienta” pregledal? Zdravniki so bili in so bojevniki za življenje – in proti smrti, na vse pretege si in z vsemi močmi prizadevajo ohranjati življenje, poklicno so poklicani, da zdravijo, izboljšujejo čigarkolišnje človeško življenje, da to življenje spoštujejo in se s smrtjo bojujejo na življenje in spet samo na življenje. Tudi zadnji modni padar ve, da se mora zavzemati za življenje, ne pa za napovedovanje smrti kogarkoli – tudi ko bi sovražil...

Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava

Kuthumi pa je v zvezi z gnostom spregovoril o človeških problemih.

Ljudje samo mislite, da imate probleme, da zaposlite um. Problemi so zabavna igra uma. Um je tako oblikovan, da ima dostop do stvari. Da bo stalno zaposlen, bo goltal in žvečil probleme in jih ne bo spustil. Resnična situacija, ki je pravi problem pa je: Nimaš rešitev. Imaš probleme, rešitev pa ne, saj rešitve niso zabavne, na koncu črte so.

Pomeni, da se mora um ustaviti in ne več tako trdo delati, nima več igre, s katero bi se hranil. Torej bo po naravni poti ohranjeval problem zaradi samega sebe. Um se noče dolgočasiti, noče biti nekam izgnan, zato bo spet in spet pritegoval probleme. To je neskončen utrujajoč cikel, ki pa ga lahko končamo; ti ga lahko končaš.

Psihologi so ugotovili, da se pari, ki živijo zadovoljno v svoji zvezi, ne nehajo pogovarjati

Razlog, da zveza spodleti, običajno ni to, da ima on afero ali pa se želi ona preseliti na Mallorco - Na majavih nogah je zveza že prej, ker sta se oba odtujila.

Nekateri po dveh letih ne naredijo nič več, drugi pa pogovor s partnerjem negujejo vse življenje. Ja, tudi takšni pari obstajajo, ki v spolnosti sicer uživajo, vendar jim ni toliko pomembna, medtem ko jim pogovor je. In kako je s tem pri vas? Ali se pogovarjate o Nietzscheju in njegovem posrednem vplivu na reforme Hartz? Ali o tem, kaj se bolje poda v jekleno kuhinjo, kavni avtomat Saeco ali Jura. V čem je skrivnost??

Ko sem obiskoval zadnji letnik fakultete, sem moral izbirati med dodatnimi predmeti. Preletel sem urnik in iskal, kaj bi se ujemalo z mojimi prostimi urami. Ko sem zagledal učenje solo petja, nekakšne ure petja, sem pomislil: "Zakaj ne bi stopil iz svojega območja udobja in poskusil?"

Pazil sem, da sem se prijavil za solo in ne za zborovsko petje, saj nisem hotel, da bi me imeli za norca, ko bi pel pred drugimi študenti. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler mi ni ob koncu semestra profesor petja sporočil pretresljive novice: "Mimogrede, Sean, si se že odločil, s katero pesmijo boš nastopil?"

"Kaj hočete reči?" sem zgroženo vprašal. "No, da bi dobil oceno, moraš vsaj enkrat zapeti pred drugimi študenti solo petja." "Ne vem, če bo šlo," sem dejal. "Oh, saj ni nič takega. Zagotovo bo šlo." No, zame pa ni bilo tako zagotovo. Ob misli, da bom pel pred skupino, me je obhajala slabost. "Kako naj se izvlečem iz tega?" sem tuhtal. Vendar si nisem mogel dovoliti, da bi se izmuznil, kajti v minulem letu sem različnim skupinam predaval o strahu, ki naj ne bi odločal namesto njih … In zdaj sem se moral sam spoprijeti z njim.

V zadnji številki revije Jana je članek o Društvu darovalcev organov za življenje, ki vabi ljudi, da tudi sami postanejo darovalci. Ob tem želimo opozoriti na nevarnosti transplatacije, ki izhajajo dejstva, da človek ni zgolj materialno bitje, temveč so za njegovo življenje ključne njegove duhovne razsežnosti.

Življenje je zavest, je nihanje, je komunikacija. Stopnja zavesti ustreza slikovnemu materialu duše, ki vtisne vse strukture fizičnega telesa, predvsem pa dedno zasnovo, gene v celičnih jedrih vsake od številnih milijard telesnih celic.

Nenavadno veliko število kitov se je pojavilo ob obalah Škotske. Znanstveniki pojavljanje pojasnjujejo z vročinskim valom, ki vlada na Otoku.

Kiti zaradi segretega morja spreminjajo svoje poti.
Morje okrog Aberdeena je polno kitov in delfinov, poročajo opazovalci. Raziskovalci so jih našteli več kot 40.

Izdelovalca najbolj znanih brezalkoholnih pijač, ki jih imajo nekateri za najboljšo osvežitev, drugi pa za »strup« v steklenici, Coca Cola in Pepsi, morata odkriti sestavine in kemijsko sestavo svojih napitkov, je sklenilo indijsko vrhovno sodišče.

Slovensko društvo hospic je humanitarna, nevladna in neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1995, ki s svojimi območnimi odbori deluje po Sloveniji.

Poslanstvo društva je prisluhniti duhovnim, psihosocialnim in fizičnim potrebam umirajočih bolnikov in njihovih svojcev ne glede na njihovo versko prepričanje. V ustvarjenem zaupanju, odprtem odnosu izkušen tim zadovoljuje bolnikove potrebe v največji možni meri. Prizadeva si ustvariti pogoje za čim bolj kakovostno življenje umirajočega bolnika do njegovega zadnjega trenutka. Po izgubi bližnje osebe nudi oporo žalujočim. Spremljanje in pomoč je za bolnike brezplačna, kar sodi v osnovno filozofijo hospica. Društvo z različnimi pristopi spreminja odnos do umiranja, smrti in žalovanja v slovenski družbi. V ta namen izdaja strokovno literaturo in na številnih učnih delavnicah in predavanjih usposablja strokovne delavce, laike in prostovoljce.

Naše odzivanje ustvarja odnose z okoljem

Neki dan lepo miroljubno in pomirjena sama s sabo plavam v bazenu, ko mi kot strela z jasnega skoči "bombico" točno pred nos neko mladoletno bitje. Medtem, ko zajemam sapo (in vodo) od ogorčenja, mi spreleti možgane bliskovito opozorilo: "Pazi, kaj govoriš in kako se obnašaš!" Zato sem, namesto da bi nesramnega nebodigatreba pošteno okrcala in mu povedala kakšno krepko, ali mu celo prisolila kakšno gorko, raje samo "začudeno" zaklicala:"Hej, kaj pa je bilo zdaj to? Mi lahko razložiš?"

Prenapeto bitje je pričelo nekaj jecljati, nakar sem osuplo ugotovila, da je jecljajoči skakalec eden izmed mojih bivših učencev. Pričel se mi je opravičevati rekoč, da je s prijatelji sošolci stavil za pico, da si upa skočiti točno predme. Šele zdaj sem ob robu bazena opazila tri hahljajoče se osebke, ki so se kar pripogibali v pasu od smeha. Še sama sem se pričela smejati in rekla samo:"No, si se pa zelo poceni prodal!"

Med milijon - mnogoterimi izrazi, s katerimi se je ta svet
in mi ljudje v njem srečali, obstaja en prav poseben izraz,
ki nas nikakor ni zaobšel in utrudil.

Največji ljudje zemlje - imenovani odrešitelji človeških tegob,
mojstri, slikarji, glasbeniki... Vse od Jezusa, Bude, Osha, Picassa so vrhunec
svojega stanja, v simboliki, razcveteli, zaključili in pospravili v ta preprosti izraz.

To je izraz; " Srce otroka."

Tudi mi sami velikokrat uporabljamo ta preprosti izraz, všeč nam je, razoroži nas.

Človek je bitje interesov in tudi bitje samoljubja. To samoljubje občuti prav vsak človek in na nek način je prav ono njegovo naravno vodilo vsega njegovega ravnanja. Toda ob tem se pojavlja problem. Samoljubje je treba postaviti v neke okvire. Ljudje ne smejo škodovati drugemu. Človek naj ravna tako z drugim človekom, kot pričakuje, da bo drugi ravnal z njim v podobni situaciji. Nihče noče takega odnosa, da bo ostal užaljen, prizadet ali prikrajšan. Bolan človek je pa še toliko bolj ranljiv in če je zdravnik ali zdravniško osebje z njim etično, je to pravi balzam in obliž ne le za samo bolezen in zdravljenje, temveč tudi za duševno bolečino, ki vselej spremlja bolezen.

Običajno je tako, da bolnik bolj zaupa spontanosti zdravnika in svoji intuiciji, da je obravnavan kot človek - bolnik, ki potrebuje posebno pozornost. Danes z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so bolniki obravnavani zelo hladno, brez tiste potrebne človeške topline, včasih celo arogantno, vzvišeno in zapovedovalno. Odveč je tu omeniti, da med bolnikom in zdravnikom naj bi vladal obojestranski enakopraven odnos, ki temelji na interesu bolnika za svoje zdravje in interesu zdravnika za upoštevanje doktrine. K doktrini pa nedvomno sodi tudi etičnost.