Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.

Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."

Vse več se lahko prebere in sliši, da se moški bojijo uspešnih žensk. Sigurno ste že slišali izreke, kot so: “Ona je močna osebnost, uspešna v službi, močna in neodvisna. In kaj ji to pomaga? Nima sreče v ljubezni, ker se ji moški bojijo približat. Moti jih njen uspeh (še posebej, če je na poslovnem področju uspešnejša od njih)”. Takšne ženske ponavadi povedo, da jih sploh ne moti, če moški niso tako uspešni kot one. Skratka, moški se takšnih žensk bojijo, ker so toliko bolj uspešne od njih.

Tu se postavlja vprašanje, ali je problem res v moških ali ni morda problem v samih ženskah? V ženskah, ki mislijo samo o uspehu in poslu, o tem da bo opažena in da vse okoli sebe prepriča, da je uspešna, da nihče ne stoji za njo (moški), niti ji moški ni potreben. Takšna ženska ščasoma postane nezanimiva za moške, pa čeprav sama govori drugače in zatrjuje, da jo manj uspešen moški ne moti. In tako nenamerno zgradi okoli sebe zid. Če že vsem daje na znanje, da ji moški ni potreben, zakaj bi potem moški sploh kaj poizkušali pri njej?

Navajeni smo, da nam zgodovinarji opisujejo dogodke kaj se je zgodilo. Uradni filozofi in politiki jih običajno interpretirajo. To razpravljanje in prečiščevanje nenehno generira nove in nove razlage. Vsaka politika vleče »resnico« na svoj mlin in daje svoje interpretacije. Zmagovalci imajo glavno besedo. Poraženci nikoli. Kdaj bo določen zgodovinski proces nekega obdobja postal celovito prepoznaven? Najbrž nikoli ne bo zaključen in iskal bo vedno nove in nove obrazložitve in utemeljitve, tudi sprevržene.

V literaturi sem zasledila zanimiv primer razlage, kako je nastal nemški nacionalsocializem in kdo naj bi bil pravi krivec za drugo svetovno vojno. Gre za "revizionistično« zgodovino Emsta Nolteja, ki sicer ne opravičuje nacizma, išče pa razlage zanj v knjigi Heutige und künftige Konversen um den Nazionalsozialismus, Berlin – Frankfurt na Majni, 1993.

V višku človeške neodgovornosti so bili na zelo grd način zapuščeni 4-je mladički (na sliki), stari so okrog pet tednov, ki iščejo pravi dom in resnično ljubezen.

Če želiš imeti prijatelja, ki te nikoli ne bo izdal in prav tako ne bi ti njega, POKLIČI NA ŠTEVILKO 041 798-181 (Matejka).

Na tej strani http://www.onkologija.com/sl/domov/o_nas/narocilnica/
si lahko kupite moške in ženske majčke oziroma zapestnice z napisom
ZMAGOVALEC /ZMAGOVALKA.

Z nakupom tudi prispevaš k izboljšanju pogojev bivanja bolnikov na Onkološkem inštitutu!

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

STRAN OD VLAGE IN TOPLOTE
Glivično vnetje ali vulvo-vaginalna kandidiaza je ena od najpogostejših okužb, s katero se srečujejo v ginekoloških ambulantah. Do 25. leta ima en pojav glivičnega vnetja do 50 odstotkov žensk. Kar 75 odstotkov žensk se vsaj enkrat v življenju sreča z glivičnim vnetjem, od tega kar pri polovici pride do najmanj ene ponovitve. Pogovarjali smo se s predstojnico Kliničnega oddelka za reprodukcijo SPS Ginekološke klinike v Ljubljani, prof. dr. Edo Vrtačnik Bokal, dr. med.

Zunanji znaki glivične okužbe
Za lažje razumevanje, kaj je spremenjen vaginalni izcedek, je treba vedeti, kakšen je normalen izcedek. Ta je največkrat prozoren, belkaste barve, nima vonja in je navadno v zadnjem delu nožnice. Izcedek pri glivičnem vnetju je obilnejši, najpogosteje v obliki skute in bele barve. Veliko ga je v nožnici ali na zunanjem spolovilu. Izcedek je praviloma povezan z bolečinami pri uriniranju in srbenjem. Klinična slika se kaže tudi s spremembami na zunanjem spolovilu, in sicer v obliki razjed, ki so lahko zelo pekoče, zunanje spolovilo in nožnica pa sta pogosto pordeli in otečeni, razlaga dr. Vrtačnik Bokal.

Prvo delovanje Antikrista je bilo speljano skozi moči Luciferja in usmerjeno proti svobodnemu razmišljanju. Temu pa je sledil še drugi poseg v človeško naravo, in sicer skozi sile Satana v naša čustva, čutenja, čustvovanja, ki deluje še dandanes, in nas želijo napraviti brezčutne. V tistih letih so pričeli izvajati tudi mučenja. Z njimi so poizkušali zlomiti tudi templarje. Preganjal jih je Filip Lepi, takratni kralj, ki je bil iniciran, posvečen v misterije zlata, ki predstavljajo moči Sonca. Tudi templarji so bili posvečenci Sonca, vendar niso ničesar zadržali za svoje potrebe. Poznali in častili so le duhovno zlato.

Druga sila zla se danes še najbolj izraža skozi plansko centralno odločanje, ko nam skozi petletna obdobja uravnavajo in usmerjajo življenje iz nekega centra, v večini primerov iz glavnega mesta. Nekoč je bil to boljševizem, ki je imel tudi svojo posvečenstvo, pa čeprav so se njegovi predstavniki oznanjali za ateiste.

Rodili smo se in nato odrasli v svetu, ki pozna polarnost. Skoraj vse, kar poznamo, ločujemo na dva nasprotna si pola ali sili. Ločimo pozitivno in negativno, zgoraj in spodaj, moške in ženske, veliko in majhno, dan in noč, nasilneže in žrtve, srečo in nesrečo, svetlobo in temo, nebesa in pekel… Brez teh dveh nasprotujočih si sil bi bil naš svet resnično drugačen.

Že kot otroci spoznamo, da se, ne samo v zunanjem svetu, ampak tudi v nas samih porajata dve različni sili. Konstruktivna, ki povezuje in razdiralna, ki ločuje. Dva pola. Dve različni energiji.

Duhovnost, ki je v zadnjih 30-ih letih vedno bolj prisotna v svetu, veliko govori o pozitivnem razmišljanju. In na tej točki je izredno pomembno, da se ne ujamemo v zanko naše pogojenosti.

Bog je vesoljno življenje. Prisoten je v vsakem delčku neskončnosti, v vsakem atomu, v vsakem kamnu, v vsaki rastlini in živali, in tudi v vsakem človeku. Zato ne potrebujemo posrednikov in posebnih mest, da bi se Mu približali. Približamo se Mu lahko kjerkoli in kadarkoli. Potrebno je le odpreti svoje srce in Ga iskreno nagovoriti.

Velikokrat imamo občutek, da Ga ne moremo popolnoma dojeti, toda to je samo zaradi tega, ker smo se tako zelo oddaljili od Njega. Naša srca so postajala vse bolj hladna, saj smo v njih občutili vse manj ljubezni. Toda On se ni oddaljil od nas. Prav vse nas vsak trenutek nosi v svojem iskrenem in neskončno ljubečem srcu. Vedno znova in v vseh časih nam je pošiljal preroke, Njegove razsvetljene sinove in hčere, ki so prevzeli Njegovo naročilo, da bi ljudem spet približali Njegovo besedo ljubezni in bi se v ljudeh spet prebudilo hrepenenje in želja, da se vrnejo k Njemu.

Katere pravice ima begunec in kakšne so dolžnosti države?
(26.11.2004)

Vlade držav svojim državljanom navadno zagotavljajo temeljne človekove pravice in telesno integriteto. Toda ko državljani postanejo begunci, izgubijo svojo varnost in pomoč države, da bi jim jo ustrezno nudila in zagotovila. Takrat to obveznost prevzamejo države, v katere se begunci zatečejo po pomoč. Begunec ima pravico zaprositi državo pribežališča za azil. Begunci naj bi zato v državi pribežališča prejeli vsaj enake pravice in osnovno pomoč kot katerikoli drugi tujec, ki zakonito prebiva v državi.

Kako čudovito je znova občutiti trepet srca – kot strela za jasnega zadela te je puščica ljubezni, na čisto navaden dan ob čisto običajnem dogodku s tem, da se dogodka niti nisi hotel udeležiti ampak nekaj v tebi te je gnalo, »no pojdi no, saj ne bo tako slabo«. In seveda ni bilo in ti niti ne veš kdaj, zakaj, kako, kar naenkrat si jo občutil v sebi, v srcu, v duši.

Kakšna sprememba in kaj če je to tista iskrena ljubezen, ljubezen, ki ti ne da dihati in bo vedno tlela v tebi. Oh Bog, hvala za ta dar, ko pomisliš nanj in si v mislih zarišeš spomin na dotik, prvi poljub. Kako je lepo čutiti te v meni, ko sva skupaj se zdi, da se je ustavil čas, da ni nič bolj pomembnega kot prepletanje najinih teles, smeh in nagajivost v očeh – hm in že te pogrešam. Usoda naju je še enkrat v življenju pripeljala skupaj, popolnoma nepričakovano trčila sva en ob drugega, s to razliko, da sedaj so čustva izbruhnila na plan.

Gibanje (gibalnost, gibalna sposobnost) je ena od najosnovnejših človekovih danosti, potreb in pogojev. Tako zelo elementarna je, da si brez nje ne moremo zamišljati človeka kot biološke vrste, in obenem tako nujna, da brez nje ni in ne more biti človekove ustvarjalnosti.

Otrok se prične gibalno razvijati že v predporodni dobi. Ludvik Horvat in Lidija Magajna v svojem delu Razvojna psihologija pravita, da je gibalni (motorični) razvoj najbolj izrazita oblika psihofizičnega razvoja. Prične se že v predporodni dobi in se v nadaljnjem razvoju stalno izpopolnjuje. To prvo stopnjo predstavljajo refleksni gibi fetusa in novorojenčka. Skozi razvoj se stalno izpopolnjujejo in tako posameznik z zorenjem napreduje k višji stopnji delovanja.

Adama preko Aurelie Louise Jones

Aurelia: Adama, kakšna je najvažnejša vloga bitij iz notranjosti Zemlje v letih zemeljskih sprememb od 2006 do 2008?

Najprej se morate zavedati, da je to naš skupen projekt in mi vsi pri tem sodelujemo. Skupaj pomagamo planetu Zemlja in človeštvu pri prehodu v dimenzijo Ljubezni in Luči skozi proces Vnebovzetja, ko življenje, kot ga poznate, ne bo nikoli več isto za nikogar, ki živi na površini. Nikogaršnja vloga ni pomembnejša od vloge drugega. Vse delo, ki ga opravljamo skupaj znotraj Zemlje v pripravah na dvig planeta v luč, je del velikega načrta, ki ga je kreiral sam Stvarnik. Vsak izmed nas predstavlja poseben delček tega gigantskega in svetega dela. Vsi mi si na osnovi prostovoljne odločitve pomagamo med sabo in delamo tisto, kar je potrebno opraviti, da bi dovršili nalogo dvigniti planet in človeštvo na višjo raven. Delamo v tesnem sodelovanju z Galaktično Konfederacijo in od njih prevzemamo naše naloge.

Piše: Bono Baršek

8. poglavje: EVOLUCIJA VELIKE ENTITETE

Skušajte si predstavljati izkušnje, skozi katere prehaja rojevajoča se zavest velike entitete.
Do sedaj smo evolucijo gledali z zunanje točke gledišča; sedaj bomo materijo pogledali od znotraj, tako kot jo subjektivno doživlja tista enota kozmične manifestacije, ki jo bomo imenovali velika entiteta.

Predstavljajte si občutek vrtenja, osvobojen katerega koli drugega občutka. Zmislite si, da ste tako navajeni na vrtenje, da bi šele zaustavitev izzvala nov občutek v vas in ne trajanje vrtenja.
Zamislite si nastanek sekundarnega gibanja, ki ga najprej opažate, ker vam je novo, kmalu pa se navadite nanj in ga prenehate opažati, tako kot je to slučaj s primarnim gibanjem; in tako naprej.

Nedavno je izšla knjiga bivšega ameriškega podpredsednika in predsedniškega kandidata Ala Gora z naslovom Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth); s podnaslovom Planetarna nevarnost globalnega segrevanja in kaj v zvezi s tem lahko storimo.

Atmosfera je najranljivejši del Zemljinega ekološkega sistema, pravi Gore, je tako tanka plast, da s svojim delovanjem lahko spremenimo njeno molekularno strukturo. In dejansko smo povzročili, da se je v atmosferi zelo povečala količina ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča, da se Zemljino ozračje vse bolj segreva (učinek tople grede).

Najočitnejši in najvidnejši dokaz za segrevanje ozračja, kar je v knjigi nazorno prikazano, je naglo zmanjševanje ledenikov po vsem svetu; tudi naš Triglavski ledenik je praktično že izginil. Vendar nas bolj prizadene drug problem (če izvzamemo možnost naraščanja morske gladine) in sicer segrevanje morja, ki povzroča vse ekstremnejše nevihte, orkane, tajfune in po drugi strani vse hujše suše. Al Gore naniza toliko dokazov, da ne pušča nobenega dvoma: smo na prelomni točki in odgovornost je povsem naša – celotnega človeštva.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Ljudje določene stvari počnemo, ker so nam všeč rezultati. Vse, kar delamo, v bistvu delamo zato, ker nam rezultati na en način odgovarjajo, pa naj gre za odnose, denar, zdravje, za karkoli. In mnogim je všeč staro. Živijo v starih prostorih, delajo v stari službi, se ogledujejo v starih odnosih in se prepričujejo, da jim tako ustreza. Pa jih je le strah spremembe, pomeni večje materialne, duhovne in čustvene samostojnosti, v kateri bi spoznali nove dele sebe.

Ljudi je strah svojih potencialov, življenja se bojijo. Novo tisočletje je v službi resnice, zato jo je v dnevnih novicah vedno več in noter v ljudeh se dogaja: Kaj če tudi več moje resnice pride na dan? Ne samo, da bodo kazali s prstom za mano, lahko mi celo kaj naredijo, izkaže se lahko, da nimam prav in kaj vse lahko izgubim! Ko te je strah, te je v resnici strah sebe in zase. A samo pod temi tesnobami je božanskost človeka in pokazala bi se rada.

Piše: Anton Komat, neodvisni raziskovalec v novi Vivi www.viva.si

ZAČELO SE JE …

Industrijska revolucija je do temeljev preobrazila zahodno civilizacijo 19. stoletja in z njo se je dokončno uveljavila zamisel o velikoserijski proizvodnji materialnih dobrin. Množične migracije podeželskega prebivalstva v industrijska središča so povzročile, da je na podeželju vse bolj primanjkovalo rok, ki bi zmogle pridelati dovolj hrane za hitro rastoča industrijska mesta. Kot na dlani se je ponujala rešitev v obliki zamisli o "tovarniški hali" za proizvodnjo hrane. Porodil se je koncept industrijskega kmetijstva.

Odziv narave
Za tisti čas revolucionarna zamisel je imela veliko pomanjkljivost; nekritičen prenos zamisli o tovarniški hali v biosfero je namreč sprožil silovit odziv narave. Njiva seveda ni tovarniška hala, kjer tehnologi v izoliranem okolju in tehnološko nadzorovanih razmerah velikoserijsko proizvajajo materialne dobrine. Z obširnimi monokulturami neodpornih rastlin je človek umetno ustvaril prava gojišča za rastlinojede živali, glivice in mikrobe. Njihov reprodukcijski potencial je ob obilju hrane dobesedno eksplodiral. Potrebna so bila nova orožja; prinesel jih je nesluteni razvoj kemije. Agrokemična sredstva so zdaj ena od največjih groženj zdravju narave in človeka.

Z razmišljanjem in delovanjem v smislu več zame, več za vse, se zgodi nekaj neverjetnega, če smo seveda to sposobni videti. Začnimo blagoslavljati svoje poslovne partnerje, svoje konkurente in svoje stranke, kajti bolj ko imajo drugi uspešen posel, večja je verjetnost, da bodo kupili tudi naše proizvode ali storitve. Več za vse v resnici pomeni tudi več za nas, pa čeprav se nam zdi omenjeni pristop v prvem trenutku popolnoma skregan z logiko.

Vsako dajanje nas lahko izjemno duhovno izpolni, če seveda pri tem dajanju ni bil prisoten strah, da bo določene stvari, če jo razdamo drugim, zmanjkalo za nas. Kar poglejmo učitelja – kar naprej razdaja učencem svoje znanje, izkušnje in nauke. Pride v en razred in daje, pride v drug razred in daje, pride v tretjega in daje … Ali je na koncu, ko je v enem dnevu svoje znanje razdal petim ali šestim različnim razredom učencev, manj pameten? Sta morda njegova pamet in njegovo znanje kam »ušla«? Nikamor, še vedno toliko ve, kot pa je vedel prej, morda pa se je še česa novega naučil od svojih učencev in njihova življenja neskončno obogatil s svojim znanjem.

Mojster – prek Benjamina Crema (november 1981)

Do prepotrebne spremembe v življenju človeštva bo prišlo takrat, ko se bo spremenila predstava o času. Danes si večina ljudi čas predstavlja kot stalen proces, ki povezuje trenutke aktivnosti, v resnici pa čas ni proces, ampak stanje uma. Ko bomo to spoznali, bomo spremenili svoja življenja in začeli resničnost razumevati veliko bolj pravilno; človek bo dosegel čudovito novo svobodo in nič več omejen s časom bo poletel v svojo rojstno pravico.

Kako naj bi to dosegli? Sedaj je večina izmed nas omejena v tog okvir vsakdanjih obveznosti: zaslužiti je treba za preživetje, odločitve je treba sprejemati glede na potrebe drugih ljudi, nenehno bijemo bitko s časom in neusmiljenim minevanjem časa.

Piše: S.A.M. v novi številki Karme plus

REIKI je naravni sistem zdravljenja, ki uporablja različne energijske frekvence. Ta energija je po naravi elektromagnetna in lahko deluje na različnih ravneh, torej na telesnem, čustvenem ali duhovnem nivoju. Tradicionalno mu pravijo "Usuijev sistem naravnega zdravljenja" ali pa Usui-Do, kar bi pomenilo "Usuijev način" in je imenovano po dr. Mikao Usuiju, ki je v začetku dvajsetega stoletja odkril ta način zdravljenja, treba pa je reči, da gre pri tem danes za celo vrsto energijskih sistemov zdravljenja. Po svoji teoriji je reiki precej enostaven, pri čemer pa so njegovi potenciali brezmejni.

Reiki je japonski izraz, sestavljen iz dveh besed, ki ju je mogoče precej različno interpretirati:
Rei = univerzalna energija zunaj živih bitij, najvišja duhovna zavest, Božja najvišja moč; njena frekvenca je 7200 ali več hertzov.
Ki = življenjska energija živih bitij, tista, ki obkroža bitja in ima nižjo frekvenco kot Rei.

Vaše ime pogosto zasledimo med pisci člankov na Pozitivkah. Zakaj ste se odločili za tak način komunikacije?
Predvsem zato, ker so Pozitivke tako obiskane, kvaliteta objavljenih člankov je dobra, kar zagotavlja, da sporočila, ki jih želim prenesti dosežejo čim širši krog ljudi.

Kaj je vsebina vaših delavnic?
Moje poslanstvo je predvsem prebujanje prave narave v vsakem posamezniku. Tako delo zajema iskanje potencialov v človeku, iskanje zdravega jedra, božanske iskre v vsakem od nas. Sledim viziji, ki jo prinaša nova doba, želim, da vsak posameznik spozna, da so nam v tem hipu dana orodja za kreiranje življenj, kot si jih resnično želimo, za ozaveščanje vseh naših potencialov, naše resnične narave. Želim, da bi vsak posameznik zaživel polno, zavestno. Na vseh področjih naših življenj. Tako delo zahteva terapevtski pristop, saj se do svoje Božanske resnice prebijamo skozi svoje zmote, negativna prepričanja, negativna čustva, strahove, omejitve…vse to se tokom procesa preobraža v pozitivne aspekte.

Resnični mir

Ali obstaja človek, ki ne potrebuje miru? Vsakdo hoče mir. Toda danes so ljudje tako zelo zapletli vse skupaj, da nihče več ne ve, kaj je mir. Ljudje pravijo, da je mir odsotnost vojne. Kaj je resnični mir? Mir, ki ga lahko doživljaš celo sredi bojnega polja. Ne mir, za katerega ljudje pravijo, da bo nastopil tedaj, ko se bo zgodilo to ali ono. Resnični mir prebiva v srcu vsakega človeškega bitja. Lahko ga doživiš večkrat, znova in znova, ne samo enkrat. Kot tudi jemo znova in znova. Kadar smo lačni, moramo jesti. Ali si želiš resničnega miru? Odvisno je od vsakega posameznika. Resnični mir lahko nastopi le takrat, ko se človek postavi na lastne noge in razume, kaj je v njem samem.

Naša kultura nam pravi: »Poglej ven.« Ljudje želijo najti resnico. Iščejo in iščejo jo povsod naokrog. Obstaja ogromno število knjig in nekatere od njih samo kritizirajo druge. Več ko človek bere, bolj je zmeden. Mir moraš poiskati na pravem mestu. Ni ti ga treba iskati zunaj. Ves svet lahko prečešeš, pa ga ne boš našel. V tebi je.

Piše: Lucija Mulej

Resnica. Kolikokrat smo izrekli ta pojem, kolikokrat smo brali o njem. Koliko civilizacij in religij se je spopadalo za to, da bi uveljavili svojo resnico. Koliko ljudi je umrlo v boju zanjo, misleč, da je njihova resnica edina prava?

Res je. Resnica je ena. Izpričujejo jo vsa religijska, duhovna izročila.

Med drugim povedo morda malo manj znano sintagmo o resnici - da je resnica očem skrita oz. da je resnica neizrekljiva. Da je ne moremo izreči, lahko jo zgolj živimo, zrcalimo, a izreči je ne moremo.