|
||||||
|
|||||||
Naše odzivanje ustvarja odnose z okoljem
Neki dan lepo miroljubno in pomirjena sama s sabo plavam v bazenu, ko mi kot
strela z jasnega skoči "bombico" točno pred nos neko mladoletno bitje.
Medtem, ko zajemam sapo (in vodo) od ogorčenja, mi spreleti možgane bliskovito
opozorilo: "Pazi, kaj govoriš in kako se obnašaš!" Zato sem, namesto
da bi nesramnega nebodigatreba pošteno okrcala in mu povedala kakšno krepko,
ali mu celo prisolila kakšno gorko, raje samo "začudeno" zaklicala:"Hej,
kaj pa je bilo zdaj to? Mi lahko razložiš?"
Prenapeto bitje je pričelo nekaj jecljati, nakar sem osuplo ugotovila, da je jecljajoči skakalec eden izmed mojih bivših učencev. Pričel se mi je opravičevati rekoč, da je s prijatelji sošolci stavil za pico, da si upa skočiti točno predme. Šele zdaj sem ob robu bazena opazila tri hahljajoče se osebke, ki so se kar pripogibali v pasu od smeha. Še sama sem se pričela smejati in rekla samo:"No, si se pa zelo poceni prodal!"
A lahko bi se končalo čisto drugače! Lahko bi na primer poklicala "bademajstra",
da bi nesramneže ročno odstranil z območja bazena, lahko bi pričela kričati
in zmerjati ali celo groziti, lahko bi kasneje napisala ogorčeno pismo njihovim
staršem, lahko bi..., skratka, lahko bi storila cel kup bedarij. In vesela sem
bila, da sem ravnala tako kot sem. Prvič: Kakšne koristi bi imelo zmerjanje?
Mokra sem bila že tako ali tako, hude besede pa, kot vemo, gredo pubertetnikom
skozi eno uho noter, skozi drugo pa ven. Tako pa mi je uspelo ohraniti nadzor
nad položajem, ker sem ga sprejela s humorjem, s tem pa sem obdržala (in morda
tudi poglobila) dobre odnose z bivšim učencem. Morda sem v njem celo prebudila
malenkost občutka krivde in/ali sramu, in se bo morda naslednjič, v podobni
situaciji, obnašal bolj kultivirano.
In drugič – ohranila sem svoje samospoštovanje, ker sem premagala svoj Ego,
ki je zahteval maščevanje. Ta občutek pa je bil največ vreden!
V življenju imamo, kar se tiče vzpostavljanja odnosov z drugimi, na razpolago najmanj dva načina odzivanja: Lahko si izberemo negativen odziv ali pa pozitivnega. Le od nas samih je odvisno, kako se bomo odzvali, kajti nihče nas k temu ne sili. Čeprav pogosto (navidezno) izgleda drugače! Zakonski mož na primer, ki nasilno ravna s svojo ženo, se često izgovarja:"Sama je kriva, zakaj pa izziva in mi jezika!" Morda je žena res nesramna do njega, vendar pa nikjer ne piše, da se mora mož odzvati na nasilen način. Namesto tega bi ji lahko predlagal miren pogovor, v katerem bi lahko na bolj pristopen način razčistila svoje medsebojne odnose, oziroma poiskala vzroke za trenuten nesporazum med njima.
Kajti vedno moramo pričeti pri sebi. Če se drugi do nas obnašajo odklonilno, nesramno, podcenjujoče, vzvišeno..., zakaj bi se morali mi odzivati na enak način? Bodimo drugačni! Ne vsiljivi, sladkobni ali hinavski, enostavno le drugačni - seveda v pozitivnem smislu! Pokažimo jim naklonjenost, prijazno zanimanje, razumevanje, sočutje..., pa se bodo tudi oni pričeli do nas obnašati podobno. Seveda se to ne bo zgodilo že tisti hip, vendar vztrajajmo. Če nas kljub temu odklanjajo, v redu, to je njihov problem – v tem primeru jim pač pojdimo s poti. Vseeno pa, kadar bo v kaki družbi tekla beseda o teh naših "sovražnikih", jih iz maščevanja ne opravljajmo ali celo hudobno obrekujmo! Kajti najslabši odnosi med ljudmi se porajajo ravno na osnovi opravljanja in obrekovanja! Moja mama mi je vedno govorila:"Če o nekom ne moreš povedati ničesar dobrega, tudi slabega ni treba! Bodi raje tiho!"
Vendar pa se prav o vsakem človeku da povedati kaj dobrega! Morda ima neka, sicer "nemogoča", oseba odličen okus za oblačenje, morda lepo ravna z živalmi, odlično skrbi za balkonsko cvetje, je nadarjena za slikanje, je vztrajna pri delu...! Poiščimo torej tisto, kar jo odlikuje in to izpostavimo! Kajti vsak pojav, vsaka lastnost, vsak dogodek... se poveča, če mu posvečamo pozornost - in obratno – postopoma zbledi, če mu pozornost odrečemo. Zato namenjajmo pozornost predvsem dobrim stvarem – osebnim dosežkom, prijetnim osebnostnim lastnostim, iskrenim čustvom, dobrim medsebojnim odnosom..., pa se bodo ti še bolj krepili, se razvijali in rastli.
O medsebojnih odnosih govorim tudi v XI. poglavju svoje knjige "MODROSTI ZBRANE IZ VERZOV STKANE", iz katere bi vam rada nanizala nekaj misli za ilustracijo povedanega:
Včasih kup neumnosti, problemov narediš
le zato, da bi te drugi opazili.
Kaj pa ti? Opaziš druge, se jim posvetiš,
poskrbiš, da bi se dobro počutili?
Žalitve, zbadanja, namigovanja
sporočila so sebična.
V človeški duši njihov zvok odzvanja
stresno – kot da so resnična!
V bistvu biti ciničen pomeni,
da si za trpljenje bližnjega neobčutljiv,
da do njega aroganten si in porogljiv,
skratka – da podoben si hijeni!
Ničesar ne rešiš, če druge obtožuješ,
ker drugih ljudi se spreminjati ne da.
Spremeniti da se le sebe samega!
Šele, ko to storiš, v življenju napreduješ!
Avtorica članka: Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Članek je bil objavljen v e-mesečniku "Koraki do uspeha", ki ga izdaja in ureja Roy Goreya, znan slovenski motivator in avtor treh knjižnih uspešnic:
Tam, kjer je volja, tam je pot
Življenjski diamant
Več daš, več imaš
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Bazen_Odnosi_Zenska_Otrok
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
