Pomilostitev in izgon Toma Križnarja sta bila v zadnjem tednu le vprašanje časa. V predsednikovem uradu, kjer je bil svetovalec za zunanjo politiko Ivo Vajgl domala v stalnem stiku s sudanskim veleposlanikom na Dunaju.

Bil sem sredi mednarodno zanimivega dela, ko sem dobil preblisk, da pogrešam ženske kmetice. Namreč starih staršev mnogi med nami nimamo več, ni nas pa malo tistih, ki pomnimo kakšen je bil vonj v starih kmečkih kuhinjah. Kako so bile vsakodnevno oblečene naše stare mame ali celo kakšen stil kuhanja so imele te danes že pokojne ženičke. Kaj jih je odlikovalo? Predvsem izredno visoka stopnja skromnosti, iznajdljivosti, ohranjanja družine in vzgoje svojih, ponekod tudi dvanajstih otrok. Roke so imele te ženice dobro zdelane, toda same v sebi so imele veliko več mira kot jih ima dan današanja ženska v urbanem središču. Pomirjeval te ženičke niso poznale. Bile so na prvem mestu matere in dejstvo kot zavedanje, da so le one matere, jih je pomirjalo, jim dalo vzpodbude, ter hkrati s tem ponosa biti mati, kmetica.

Ravno tako pogrešam cigaretni dim Drave, Morave, ki jih je kadil stari oče in seveda tisti prizor ko se v kmečki hiši pred kosilom postavi na mizo vrč domačega vina. Redko se tudi še vidi prave kmečke roke kot so jih imeli naši stari starši, le te pa so bile tudi kot ogledalo za naslednjo generacijo. Že s pogledom na takšne roke so otroci morali pomagati na domačiji, kar pomeni, da časa za slabe stvari niti niso imeli toliko kot je to opaziti danes.

Paleontologi so ustvarili podrobne tridimenzionalne slike prvih večceličnih zemeljskih bitij.

Vsa bitja na posnetkih so v najzgodnejši fazi svojega razvoja in znanstveniki so prepričani, da jim bo s pomočjo nove pridobitve uspelo izvedeti več o razvoju davno izumrlih bitij.

Raziskovalna skupina kitajskih, švicarskih, švedskih in britanskih raziskovalcev je slike naredila s pomočjo skeniranja majhnih fosiliziranih celic z močnimi X-žarki in vse skupaj s pomočjo računalniške tehnologije pretvorila v odlične podrobne slike.

Sedim v svoji sobi in ždim. Sama sebi sem edina družba. A to mi trenutno zadostuje. Tako lahko na dolgo in široko razglabljam o globokih življenjskih vprašanjih. Misli, ki se porajajo, ne utesnjujem, čeprav me spravlja v bes, da se ničesar pametnega ne spomnim. Pa vendarle je vse to tako moje, da me mimo vsega tega ni…

Ker nestrpno pričakujem, da ne rečem, kar zahtevam navdih, vem, da ga ne bo. Zato se sama s sabo mučim in iztiskam svoje življenjske sokove, čeprav sem v notranjosti močno izsušena. Žejna sem, pa ne vode, ampak besede, dobre besede. Vsepovsod jo iščem in ko jo najdem, vsako posebej hranim v svojo posvečeno kamrico

Otroci iz Slovenije aktivno sodelovali na Četrti konferenci posvečeni otrokom in mladim na Češkem pod pokroviteljstvom poslanca Evropskega parlamenta, magistra Tomasa Zatloukala, ob Dnevu neodvisnosti Indije in rojstnem dnevu Njegove Svetosti Vishwaguru Mahamandaleshwar Sri Paramhans Swami Maheshwaranandajija

15. avgusta 2006 je v mestu Zlin na Češkem potekala že četrta konferenca posvečena otrokom in mladim. Sodelovali so mladi iz več kot 20 svetovnih držav. Med njimi so s pantomimo izrazili svojo poslanico za mir v svetu in družini tudi otroci iz Slovenije. Celotno konferenco so obsegale otroške in mladinske misli o soustvarjanju družbe miru ter harmonije na našem planetu.

Vesela sem, da ste napisali knjigo svojega življenja. Ko sem prebirala v »Pozitivkah«vaše misli in vaša ugotavljanja o smislu življenja in življenjskih resnicah, sem se spomnila na svojo življenjsko izkušnjo, ki je delno podobna vaši. Razmišljala sem in še razmišljam, podobno kot vi. Toda v življenju so trenutki, ki so le odsev naše duše, naše notranjosti, naše vere v življenje.

In so trenutki, ko človek zapade v popoln obup, zajame ga brezvetrje, valovi življenja ga premetavajo sem in tja in nikjer ni koščka zemlje, da bi lahko pristal na njej, se odpočil, zadihal, si nabral novih moči, znova zaživel. In ko se nekje na obzorju prikaže, vsaj majceno upanje, lahko bi rekli bilka, se je oprimeš, in vsaka nova bolečina te opozori, da živiš, da si to kar si - Človek.

Danes je že osmi dan poti. Zbudil sem se okrog enajstih. V stanovanju sem bil sam. Gostiteljica, ki me je včeraj povabila k sebi in me peljala iz zabave, je šla že ob šestih v službo. Pustila mi je listek, kjer je med drugim pisalo:

Dobro jutro!
Upam, da si sladko spal. Preden odideš na pot, si še privošči malo užitka. Mislim, da veš kje najdeš kaj. Vzemi si vse kar rabiš. Za na pot si vzemi sadje. Ključek pusti pod predpražnikom.
Hvala za vse! Odlično potuj!

6.DAN - PRIDRUŽI SE MI NOVINARKA
Srečala sva se okrog 11h na avtocestnem odcepu za Slovenske Konjice in želela je o moji poti napisati reportažo za revijo Jana. Strinjal sem se ob pogoju, da s sabo prinese čimmanj prtljage, da pride brez denarja in mobilnega telefona.

Poet bi rekel, da je življenje igra. Življenje je pesem. Življenje je pot. In je upanje. O čem govori? So to prazne marnje ali resnica? Resno vprašanje sem si zastavil, o življenju. Bom razložil najprej ozadje tega vprašanja, sicer bo preprosto in mogoče nerazumljeno. Seveda ima vsak pravico do svojega mnenja, lahko se mu zdi vse to lari-fari, lahko on drugače dojema namen, smisel in pomen. Nič hudega.

Veliko vas je že sedelo na osamelem travniku, ob morju, na pečini ali pa na vrhu gore, pod soncem, pod zvezdami ali preprosto pod oblaki. In ste začutili nekaj več. Tisto nekaj, kar žene ta svet naokrog, tisto nekaj, da se človek počuti vse in nič, poistoveten z vesoljem in zapolnjen z njim. Postane zvezda in hkrati črna luknja, planet in del atoma. Čuti vsakega prebivalca Zemlje in vsako travno bilko. V njem se pojavi energija ali pa občutek, ki mu pove kje on je in kaj on je. Ni pomembno kako se to imenuje, jaz sem mislil da je to energija vesolja, torej tisto kar nam daje občutek, kaj je kolektivna duša. Morda to celo je kolektivna duša. Tista, ki nas vse ljudi povezuje v eno samo, da čutim tebe in ti mene, da ni potreben dotik pa sem v tvojih mislih.

Pretekli vikend je Slovenija dobila drugi, Štajerska pa prvi reggae festival – Samoreggaestan oz. »Z Glasbo proti nasilju« je po sramotnem boju mladih prostovoljcev z lokalnimi oblastmi dokazal, da kultura in ljubezen do glasbe še premoreta potencial za kakovostni in vsebinsko bogat festival, ki se ne ozira na sodobno ekonomsko logiko.

Vračamo vam plastenke

Priznam, ta ideja ni moja(dobil sem jo na morju), je pa vsekakor dobra in ker vse dobre ideje podpiram/o, sem se odločil, da bomo nekaj naredili za to, da to idejo sprovedemo tudi v Sloveniji.

Otroci so naše največje bogatstvo. Zastanimo za hip in videli bomo kaj v njih vzbuja radost in veselje. Niso to igrače, ki jih imajo na tone in še teh se naveličajo v kratkem času. Radost je v vsakdanjem življenju. Življenje je lepo, če ga le znamo živeti. Pravijo, da smo mi vzor otrok, vendar bi bil svet boljši in lepši, če bi tudi sami kaj prevzeli od njih. Tako je nastalo naslednje besedilo - Rad imam.
Gabrovec Mirjana

MEDO
Medo mehek in močan,
z mano je vsak dan,
greje me, se mi smeji,
ob njem mi nikdar dolgčas ni

13 RAZLOGOV PROTI GENSKI TEHNIKI

Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih organizmov. Za to imamo tehtne razloge:

1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji državljanov!
Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh hočejo, se v Evropski Uniji sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot 70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki Evropi želijo kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen. Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke, nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.

To je ta bela varekina in naše širno globokoumje, ki se že celo večnost pojavlja ob imenu enega izmed najbolj prodornih glasbenih ustvarjalcev - Michaelu Jacksonu.

Jaz osebno že dolgo več ne repliciram in se ne družim s tem puhoglavjem, imam boljše vire, znatno boljše vire napram vsem našim Ladyladyem. Vendar danes sem začutil vzgib, da povem, da se vsi ljudje s svojim belilnim - varekinskim primitivizmom v tem svojem globokoumju sami sebe še najbolj primitivkajo.

V bistvu jim pa ne gre kaj dosti za zameriti, pač ne vedo kar ne vedo. Tudi največji časniki, s svojo peščico najboljših izbranih reporterjev, novinarjev, se neradi povzdignejo nad kolesje skorumpiranih zgodbic. Kako se bomo potem mi s svojimi hiperaktivnimi slovencelnjimi glavicami izognili ekonomsko taktiziranim časopisniškarjevim scenarijem.

WALDORFSKO IZOBRAŽEVANJE ZA UČITELJE IN VZGOJITELJE

Vabim vas, da se pridružite našemu triletnemu izobraževanju,ki vam ponuja možnost odkriti tančice waldorfske pedagogike in vstopiti v njen svet aktivne dejavnosti skozi um-predavanja, srce-umetnost in voljo-aktivna samopreobrazba. Če želite postati waldorfski učitelj ali želite preprosto nekaj več zvedeti o waldorfski pedagogiki in sebi, potem je naše izobraževanje pravo za vas.

TRAJANJE: oktober 2006 do julij 2009,
- vsak petek (oktober-maj) od 17.30 do 21.00
- en vikend mesečno
- trije poletni bloki po sedem dni

PREDAVATELJI so aktivni waldorfski učitelji iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Slovenije in drugod

TEŽKO JE REČI V SLOVENIJI LAČEN SEM

Četrtkov večer me je totalno presenetil. Malce slabe vesti imam, ker nisem utegnil spoznati vseh gostov. Slabo vest imam, ker sem Bachusu obljubil dobiček, potem pa so prodali malo pijače. Saj niso ljudje mogli niti vstat, kaj šele, da bi si šli iskat sadni sok! Prišlo je več kot 500 ljudi in so se v Bachusu tiščali kot sardelice!

Večer se je začel z igranjem na gong in improvizacijskim plesom. Malo preden sem šel na oder so me obslepili z žarometi in z mano posneli reportažo za POP TV nato pa sem ljudem začel govoriti svojo zgodbo. Najprej sem rekel, da me je bilo včasih na smrt strah govoriti pred ljudmi in sploh, da sem povsod s sabo nosil polne vreče strahov in dvomov, ki so jih prej ali slej občutili vsi, ki so bili ob meni. Povedal sem, da sem se počutil osamljenega in da mi je na neki točki postalo življenje čisto brezvezno. Potem sem šel na pot, iskat srečo in tekom poti sem jo našel tam, kjer bi najmanj pričakoval - znotraj samega sebe. Zgodbo o poti so spremljali vrhunski plesalci - mehiška salsa, orientalski plesi in indijski tempeljski ples. Ko sem zaključil, ja na oder prišla skupina z afriškimi bobni. Precej ljudi se je podalo v afriške ritme in plesali so kot za stavo!

V Uradnem listu RS, št. 61/2006 je bil objavljen nov Zakon o društvih (ZDru-1), ki je začel veljati 28.6.2006 in prinaša kar nekaj novosti pri delovanju društev. Nov zakon prinaša večjo odgovornost odgovornim osebam za delovanje društva, ki za pravilnost delovanja odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, prav tako pa odgovarja za pridobljeno korist tudi oseba, ki je to korist pridobila.

Novost je tudi obveznost revidiranja poslovanja društva, za društva katerih letni prihodki so višji kot 200 milijonov tolarjev letno in s tem tudi obveznost oddaje letnega poročila skupaj z revizorjevim mnenjem Agenciji za javnopravne evidence, storitve in evidence (AJPES). Še naprej mora društvo zagotavljati ločene evidence prihodkov in odhodkov za izvajanje pridobitne in nepridobitne dejavnosti in vodenje poslovnih knjig v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 115/2006) oziroma SRS 33 ter delovati v skladu z vsemi davčnimi in drugimi zakonskimi akti.

Jemanje vitaminov v tabletah ali kapsulah vam lahko prej škodi kot koristi, so ugotovili raziskovalci z univerze v zahodni Avstraliji. Za zdravo življenje je mnogo bolje jesti vitaminsko bogato sadje in zelenjavo. Diabetikom se lahko od umetnih vitaminov celo zviša pritisk.

Zgodba govori o kralju v Afriki, ki je imel dobrega prijatelja s katerim sta zrasla skupaj. Ta prijatelj je imel navado, da je na vsako situacijo, ki se mu je pripetila v življenju (slabo ali dobro) dejal: »To je dobro.«

Nekega dne sta kralj in njegov prijatelj odšla na lov. Prijatelj je pripravljal in polnil puške za kralja. Prijatelj je očitno naredil nekaj narobe pri pripravi ene izmed pušk, saj, ko je kralj ustrelil iz nje, mu je odneslo prst.

Po ogledu situacije je prijatelj kot vedno pripomnil: »To je dobro.« A kralj se ni strinjal: "to niti slucajno ni dobro" je zavpil in dal svojega prijatelja zapreti.

Približno leto dni kasneje pa je kralj lovil v krajih, ki so bili nevarni in s strani plemstva odsvetovani. Ujeli so ga kanibali, ga zvezali in odpeljali v svojo vas. Pripravljati so začeli dračje za ogenj in kol na katerega bi ga privezali in nato spekli.

Georges Bataille

Tesnobna drža, ki je utemeljila prepovedi, je slepemu vzgibu življenja postavila nasproti zavračanje - umikanje - prvih ljudi. Prvi ljudje, katerih zavest se je prebudila z delom, so se počutili neprijetno pred vrtoglavim navalom: pred neprestanim obnavljanjem in neprestano zahtevo po smrti. Življenje je velikanski vzgib, sestavljen iz reprodukcije in smrti. Življenje neprestano rojeva, toda zato, da bi izničilo, kar rojeva. Prvi ljudje so to nejasno čutili.

Smrti in vrtoglavici reprodukcije so postavili po robu zavračanje s prepovedmi. Toda nikoli se v to zavračanje niso zaprli ali natančneje - vanj so se zaprli samo zato, da bi iz njega čim prej pobegnili: iz njega so odšli na enak način, kakor so vanj vstopili, bliskovito in odločno. Tesnoba, se zdi, je temelj človeštva - a ne tesnoba sama na sebi, temveč presežena tesnoba, preseganje tesnobe. Življenje je pravzaprav eksces, je razsipavanje življenja. Brezmejno izčrpava svoje sile in svoje vire, brezmejno izničuje vse kar je ustvarilo. Množica živih ljudi je pri tem vzgibu pasivna. Vseeno pa konec koncev odločno hočemo tisto, kar ogroža naše življenje.

Avtor prispevka sem skupaj z ženo preživel nekaj dni v ayurvedskem centru na Hrvaškem, kjer sem opravil očiščevalni proces »Pančakarma«. Svojo izkušnjo želim deliti z vami, ker sem prepričan v pozitivne učinke te terapije na duševno in telesno zdravje človeka. Glede na to, da je ta klinika Slovencem najbolj dosegljiva, tako geografsko kot cenovno, bo informacija morda dobrodošla bralcem »pozitivk«.

Kdorkoli se je vsaj malo poglobil v Ayurvedo, tradicionalno indijsko medicino oz. znanost o življenju, kot se glasi dobesedeni prevod, je gotovo naletel na izraz »Panchakarma«. Gre za globoko očiščevalni proces, ki naj bi vključeval terapevtsko bruhanje, terapevtska klistiranja in odvajanja, masaže ter puščanje krvi. Ker pa smo Evropejci po konstituciji in miselnosti precej drugačni kot Indijci, od koder Ayurveda izhaja, je Panchakarma, ki se izvaja po evropskih klinikah večinoma prilagojena Evropejcem.

V soboto smo prosili prodajalce na ekološki tržnici da delijo prevod "Kronologija afere Pusztai" in dopisnice za ministrico in poslance.

V nedeljo je bila v Gornji Radgoni v okviru sejma okrogla miza na temo genska tehnika ter predavanje prf. dr. Jošta o nevarnostih genske tehnike. Obisk je bil zelo, zelo slab. Dr. Jošt bo spet prišel, rad nas bo podprl, tako malo ljudi pa ne sme biti nikoli več. Rekel je, da ima na Hrvaškem pogosto predavanja tudi z več sto poslušalci, da je nevarnost genske tehnike tam bolj v zavesti ljudi in se je že večji del županij na Hrvaškem razglasil za cono brez genske tehnike.Vedel je povedati, da pozna v Ljubljani profesorje na Univerzi, ki za področje genske tehnike prejemajo iz tujine velika naročila in ogromne denarje, so kupljeni in zato gensko tehniko tu skušajo etablirati.

Pravi mi, da se otroštva ne spominja, spominja se samo določenih dogodkov; včasih mi je pokazal kakšen album s fotografijami cele družine in rekel, da je kot bi gledal film o tujcih; ne spominja se dotikov, ne spominja se ljudi, ne spominja se čustev, ničesar, vse je pozabil, oziroma, kakor on pravi temu, »posul s sipinim črnilom«. Na trenutke se spomni, ko ga njegova mala potreplja po ramenu in povpraša, če je z njim vse v redu, to naslika tiste dneve, ko je hodil ponjo v vrtec in ji doma kuhal kosilo ter se vse dneve igral z njo, jo vlačil s seboj k svojim prijateljem in jo učil kako preživeti. Brez staršev.

Preteklost je nekaj, kar zakoplje v sebi takoj, ko mine dan. Vsako noč jih zakoplje na grobišče. Potem me vpraša: »Hej, misliš da je to sploh v redu, kaj če sem le ena živčna razvalina?« »Nisi, ne glej tako črnogledo na stvari, pač živiš za danes in jutri, ne za včeraj; z včeraj si davno opravil, vsak dan je tako zate novo življenje in nova priložnost.« »Mogoče imaš prav,« mi odvrne. Sam si oddahnem. In nadaljuje.

· Strah pred svobodo, ki nima mej in odgovornosti, je močnejši, kot je želja po njej.
· Reducirati svet na lastno subjektivnost je absurdno. Življenje ni samo moje, je
tudi od drugih. Samo preblisk je, ki ima v lasti minljivost.
· Svet vstopa vame skozi oči in pusti slike svojega trenutnega stanja v meni.
V sebi nosim svet s podobami preteklosti za prihodnost.
· Spanje je samo razstrupljanje okuženosti s skrbi in z življenjem.
· S svoje postelje sem pometla vse, kar se je podelalo na ležišče, da nisem
mogla udobno spati.
· Sanjala sem o žemljah in maslenkah, ki jih nisem imela v mladosti in se
obnašam svojim letom in kilogramom primerno. Jem samo v sanjah spomine.
· Spomin je mit moje zavesti, ki brska po sledeh nadrealizma in arhivira v
sive celice odtenke megličastih podob, ki se jih bom morda ginjeno spomnila.