Nekega poletnega jutra se je Jaka odpravil raziskovati bližnji travnik, še prej pa je bil kaznovan ter je moral doma pospraviti vse igrače, kar je bilo naravnost grozno. Ko je slednjič le odšel na travnik, pa je med opazovanjem raznobarvnega cvetja zagledal polža, ki je počasi drsel skozi travo. Tako ga je nekaj časa opazoval od daleč. Njegova hiška se mu je zdela zanimiva, zato ga je vzel v roke in ga dvignil bližje očem, polžek pa se je seveda hitro skril v hišico. Ko je nato Jaka malo potrkal po hišici, se je od znotraj zaslišal oddaljen glas

Polž: '' Kaj te je pa ušpičilo, mulec, da razbijaš po moji hišici ? Kaj takega pa še ne ! ''.

Jaka pa se je seveda ustrašil ter spustil polžjo hišico iz rok Zatem je ponovno vzel v roke hišico in polža previdno vprašal:

Jaka: '' Kaj pa delaš tam notri, a pospravljaš igrače? ''. Ker pa ni bilo nobenega odziva je ponovno vprašal:'' Hej, ti, kaj pa delaš tam notri, a pospravljaš igrače? ''

Sodobna in osebnostno zrela ženska seveda mora obvladati tehniko zapeljevanja, poudarja dr. Rugelj, zato gre na resen zmenek le pod pogojem, da kandidat nekje rezervira apartma za štiridnevno srečanje

Pravi moški je samo tisti, ki je v osebnostnem razvoju dosegel raven dobrega gospodarja z magnetnim centrom v območju svoje poklicanosti, kar je opisal Maurice Nicoll (Nicoll, M. 1996. Psychoogical Commentaries on the Teaching of Gurdjieff and Ouspensky. York Beach: Samuel Weiser Inc. 1996).

Obstajata dve vrsti dobrega gospodarja. Prvi je takšen gospodar, ki verjame v življenje in se lahko razumno sooči s svojimi življenjskimi zadevami. Drugi je pa takšen gospodar, ki se na svoje delo sicer dobro spozna, vendar ne verjame v življenje. Ne verjame, da ga bo življenje vodilo v tisto smer, kamor želi iti. Ima pač občutek, da življenje ni resnično, čeprav še naprej opravlja svoje dolžnosti. To pomeni, da vidi pravo vrednost stvari.

Temelj resničnosti

Kaj pomeni živeti, obstajati?
Čutiti vsak dan trdnost, čvrstost diha?

Za mnoge ljudi je dih samo zrak, ki priteče in odteče.
Vendar je več od tega.
Tu je čvrstost.
In znotraj te preprostosti je bilo vgrajeno veliko gotovosti.

Iz česa so zgrajene naše osnove?
Stoji tvoja hiša na nečem trdnem in resničnem?
Ali na množicah domnev?
Kakšna je tvoja varovalna mreža?

Gorje je, kadar ni usmiljenja in sočutja, ko se odreče kdorkoli milosti v telesnem ali duhovno delovnem smislu. Človeka pa le razkuri, kadar obskurno prizadevno, tako rekoč subkulturno vedenje posega celo v medicinske vrste... Stigmatizacija kogarkoli je v zdravstvu – preprosto nedopustna, ker je še posebej s strani zdravstvenega osebja neetična in deontološko kliče po obravnavi v Zdravniški zbornici... Ljudje so se sicer kar vsepovprek kakor navadili, da opravljajo in obirajo, in to tako, kakor da so “dobro obveščeni.”

Opravljivost pa ni demokracija, ki je tolikokrat samo na jeziku. Kako da je kateri od zdravstvenih delavcev “strokovno” kakor napovedoval stanje zdravja v telesnem, duševnem, socialnem ali duhovnem blagostanju kogarkoli, če ni niti namišljenega ali izmišljenega kakor “pacienta” pregledal? Zdravniki so bili in so bojevniki za življenje – in proti smrti, na vse pretege si in z vsemi močmi prizadevajo ohranjati življenje, poklicno so poklicani, da zdravijo, izboljšujejo čigarkolišnje človeško življenje, da to življenje spoštujejo in se s smrtjo bojujejo na življenje in spet samo na življenje. Tudi zadnji modni padar ve, da se mora zavzemati za življenje, ne pa za napovedovanje smrti kogarkoli – tudi ko bi sovražil...

Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava

Kuthumi pa je v zvezi z gnostom spregovoril o človeških problemih.

Ljudje samo mislite, da imate probleme, da zaposlite um. Problemi so zabavna igra uma. Um je tako oblikovan, da ima dostop do stvari. Da bo stalno zaposlen, bo goltal in žvečil probleme in jih ne bo spustil. Resnična situacija, ki je pravi problem pa je: Nimaš rešitev. Imaš probleme, rešitev pa ne, saj rešitve niso zabavne, na koncu črte so.

Pomeni, da se mora um ustaviti in ne več tako trdo delati, nima več igre, s katero bi se hranil. Torej bo po naravni poti ohranjeval problem zaradi samega sebe. Um se noče dolgočasiti, noče biti nekam izgnan, zato bo spet in spet pritegoval probleme. To je neskončen utrujajoč cikel, ki pa ga lahko končamo; ti ga lahko končaš.

Psihologi so ugotovili, da se pari, ki živijo zadovoljno v svoji zvezi, ne nehajo pogovarjati

Razlog, da zveza spodleti, običajno ni to, da ima on afero ali pa se želi ona preseliti na Mallorco - Na majavih nogah je zveza že prej, ker sta se oba odtujila.

Nekateri po dveh letih ne naredijo nič več, drugi pa pogovor s partnerjem negujejo vse življenje. Ja, tudi takšni pari obstajajo, ki v spolnosti sicer uživajo, vendar jim ni toliko pomembna, medtem ko jim pogovor je. In kako je s tem pri vas? Ali se pogovarjate o Nietzscheju in njegovem posrednem vplivu na reforme Hartz? Ali o tem, kaj se bolje poda v jekleno kuhinjo, kavni avtomat Saeco ali Jura. V čem je skrivnost??

Ko sem obiskoval zadnji letnik fakultete, sem moral izbirati med dodatnimi predmeti. Preletel sem urnik in iskal, kaj bi se ujemalo z mojimi prostimi urami. Ko sem zagledal učenje solo petja, nekakšne ure petja, sem pomislil: "Zakaj ne bi stopil iz svojega območja udobja in poskusil?"

Pazil sem, da sem se prijavil za solo in ne za zborovsko petje, saj nisem hotel, da bi me imeli za norca, ko bi pel pred drugimi študenti. Vse je potekalo v najlepšem redu, dokler mi ni ob koncu semestra profesor petja sporočil pretresljive novice: "Mimogrede, Sean, si se že odločil, s katero pesmijo boš nastopil?"

"Kaj hočete reči?" sem zgroženo vprašal. "No, da bi dobil oceno, moraš vsaj enkrat zapeti pred drugimi študenti solo petja." "Ne vem, če bo šlo," sem dejal. "Oh, saj ni nič takega. Zagotovo bo šlo." No, zame pa ni bilo tako zagotovo. Ob misli, da bom pel pred skupino, me je obhajala slabost. "Kako naj se izvlečem iz tega?" sem tuhtal. Vendar si nisem mogel dovoliti, da bi se izmuznil, kajti v minulem letu sem različnim skupinam predaval o strahu, ki naj ne bi odločal namesto njih … In zdaj sem se moral sam spoprijeti z njim.

V zadnji številki revije Jana je članek o Društvu darovalcev organov za življenje, ki vabi ljudi, da tudi sami postanejo darovalci. Ob tem želimo opozoriti na nevarnosti transplatacije, ki izhajajo dejstva, da človek ni zgolj materialno bitje, temveč so za njegovo življenje ključne njegove duhovne razsežnosti.

Življenje je zavest, je nihanje, je komunikacija. Stopnja zavesti ustreza slikovnemu materialu duše, ki vtisne vse strukture fizičnega telesa, predvsem pa dedno zasnovo, gene v celičnih jedrih vsake od številnih milijard telesnih celic.

Nenavadno veliko število kitov se je pojavilo ob obalah Škotske. Znanstveniki pojavljanje pojasnjujejo z vročinskim valom, ki vlada na Otoku.

Kiti zaradi segretega morja spreminjajo svoje poti.
Morje okrog Aberdeena je polno kitov in delfinov, poročajo opazovalci. Raziskovalci so jih našteli več kot 40.

Izdelovalca najbolj znanih brezalkoholnih pijač, ki jih imajo nekateri za najboljšo osvežitev, drugi pa za »strup« v steklenici, Coca Cola in Pepsi, morata odkriti sestavine in kemijsko sestavo svojih napitkov, je sklenilo indijsko vrhovno sodišče.

Slovensko društvo hospic je humanitarna, nevladna in neprofitna organizacija, ustanovljena leta 1995, ki s svojimi območnimi odbori deluje po Sloveniji.

Poslanstvo društva je prisluhniti duhovnim, psihosocialnim in fizičnim potrebam umirajočih bolnikov in njihovih svojcev ne glede na njihovo versko prepričanje. V ustvarjenem zaupanju, odprtem odnosu izkušen tim zadovoljuje bolnikove potrebe v največji možni meri. Prizadeva si ustvariti pogoje za čim bolj kakovostno življenje umirajočega bolnika do njegovega zadnjega trenutka. Po izgubi bližnje osebe nudi oporo žalujočim. Spremljanje in pomoč je za bolnike brezplačna, kar sodi v osnovno filozofijo hospica. Društvo z različnimi pristopi spreminja odnos do umiranja, smrti in žalovanja v slovenski družbi. V ta namen izdaja strokovno literaturo in na številnih učnih delavnicah in predavanjih usposablja strokovne delavce, laike in prostovoljce.

Naše odzivanje ustvarja odnose z okoljem

Neki dan lepo miroljubno in pomirjena sama s sabo plavam v bazenu, ko mi kot strela z jasnega skoči "bombico" točno pred nos neko mladoletno bitje. Medtem, ko zajemam sapo (in vodo) od ogorčenja, mi spreleti možgane bliskovito opozorilo: "Pazi, kaj govoriš in kako se obnašaš!" Zato sem, namesto da bi nesramnega nebodigatreba pošteno okrcala in mu povedala kakšno krepko, ali mu celo prisolila kakšno gorko, raje samo "začudeno" zaklicala:"Hej, kaj pa je bilo zdaj to? Mi lahko razložiš?"

Prenapeto bitje je pričelo nekaj jecljati, nakar sem osuplo ugotovila, da je jecljajoči skakalec eden izmed mojih bivših učencev. Pričel se mi je opravičevati rekoč, da je s prijatelji sošolci stavil za pico, da si upa skočiti točno predme. Šele zdaj sem ob robu bazena opazila tri hahljajoče se osebke, ki so se kar pripogibali v pasu od smeha. Še sama sem se pričela smejati in rekla samo:"No, si se pa zelo poceni prodal!"

Med milijon - mnogoterimi izrazi, s katerimi se je ta svet
in mi ljudje v njem srečali, obstaja en prav poseben izraz,
ki nas nikakor ni zaobšel in utrudil.

Največji ljudje zemlje - imenovani odrešitelji človeških tegob,
mojstri, slikarji, glasbeniki... Vse od Jezusa, Bude, Osha, Picassa so vrhunec
svojega stanja, v simboliki, razcveteli, zaključili in pospravili v ta preprosti izraz.

To je izraz; " Srce otroka."

Tudi mi sami velikokrat uporabljamo ta preprosti izraz, všeč nam je, razoroži nas.

Človek je bitje interesov in tudi bitje samoljubja. To samoljubje občuti prav vsak človek in na nek način je prav ono njegovo naravno vodilo vsega njegovega ravnanja. Toda ob tem se pojavlja problem. Samoljubje je treba postaviti v neke okvire. Ljudje ne smejo škodovati drugemu. Človek naj ravna tako z drugim človekom, kot pričakuje, da bo drugi ravnal z njim v podobni situaciji. Nihče noče takega odnosa, da bo ostal užaljen, prizadet ali prikrajšan. Bolan človek je pa še toliko bolj ranljiv in če je zdravnik ali zdravniško osebje z njim etično, je to pravi balzam in obliž ne le za samo bolezen in zdravljenje, temveč tudi za duševno bolečino, ki vselej spremlja bolezen.

Običajno je tako, da bolnik bolj zaupa spontanosti zdravnika in svoji intuiciji, da je obravnavan kot človek - bolnik, ki potrebuje posebno pozornost. Danes z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da so bolniki obravnavani zelo hladno, brez tiste potrebne človeške topline, včasih celo arogantno, vzvišeno in zapovedovalno. Odveč je tu omeniti, da med bolnikom in zdravnikom naj bi vladal obojestranski enakopraven odnos, ki temelji na interesu bolnika za svoje zdravje in interesu zdravnika za upoštevanje doktrine. K doktrini pa nedvomno sodi tudi etičnost.

Cilj je zbrati milijon podpisov in jih dostaviti Varnostnemu svetu Združenih narodov še ta teden, zato razširite peticijo po svojih močeh.

http://www.ceasefirecampaign.org/mo/en.html

Piše: mag. Sergej Kajumov, dr. med www.viva.si

Kolonska hidroterapija je starodavna metoda izpiranja debelega črevesa z vodo in zdravilnimi raztopinami. Metoda učinkuje zdravilno, saj prečisti strupe v črevesju, ki se tam kopičijo zaradi notranjih bolezni in onesnaženja okolja. Metodo so uporabljali že v antični Kitajski, Egiptu in Indiji. Po različnih podatkih od 30- do 70 odstotkov ljudi pesti avtointoksikacija (samozastrupljanje) organizma. Po zastrupljenosti je na prvem mestu debelo črevo, na drugem so jetra in ledvica.

Leta 1931 je nemški zdravnik in nobelovec, prof. Otto Warburg, prvi opozoril na povezavo med delovanjem imunskega sistema in razvojem raka. Spremembe v črevesju povzročijo nagnjenost k stalnim infekcijskim boleznim, revmatizmu, luskavici in drugim kožnim boleznim, visokemu krvnemu tlaku, glavobolom, alergijam in poliartritisu.

Piše: MM

Vsak si želi državo, v kateri bi ljudje bili zadovoljni, v kateri bi bil zadovoljen posameznik in v kateri bi vsak lahko ustvarjal v prijetnem okolju in medsebojnih odnosih, in upravičeno je opozorilo dr. Bučarja, da danes v tej državi velja, da gospodarski, znanstveni, izobraževalni in drugi podsistemi ne predstavljajo nič v primerjavi z močjo, ki jo ima politični podsistem, kjer je skoncentrirana vsa modrost. In tako pravi naprej, potem nismo mobilizirali vseh tistih velikanskih potencialov, ki v ljudeh so, ker enostavno niso mogli nič narediti, saj oblast ne pusti nikogar zraven.

Obnašanje vlade danes še ne predstavlja zgleda, po katerem bi se sam želel ravnati. Tudi institucije ne kot je univerza, kjer sam ugotavljam, da imajo politična pripadnost in njene povezave pomembno težo in ljudje na položajih (zaenkrat so prej pravilo kot izjeme) se še danes premalo zavedajo svojih odgovornosti do drugih, do prihodnosti, njihov pogled je drugačen, kot je pogled naše generacije, ki si šele ustvarjamo pot in zaradi te ne(za)vednosti so sami sebi dovolj.

V zadnjem času lahko vedno bolj pogosto slišimo nasvet, da naj intimne trenutke s partnerjem preživljamo na svetlobi, da se to ne počne več v mraku in temi. V obrazložitvi se omenja, da moški želijo videti telo svoje partnerke in tudi vse ostalo, kar se dogaja pri seksu in da ga to še dodatno stimulira. Poleg tega se poudarja, da ne živimo več v mračnih časih, ko so seks smatrali za nekaj sramotnega in nekaj, o čemu se ne govori.

Pravzaprav se toliko govori o tem, da se ne sramujte, da pustite prižgane luči in da lahko dodaste še kakšna ogledala, da se boste boljše videli, ko to počnete. Vendar v resnici sploh ni tako. V resnici je tudi seks v temi nekaj zelo lepega.

Večina odraslih alkoholikov v ZDA je začela redno piti pred svojim 21. rojstnim dnem, kažejo podatki študije, ki jo je naročil Ameriški inštitut za zlorabo alkohola.
Podatki so dokazali, kar so raziskovalci že dolgo sumili: da so tisti, ki z alkoholom začnejo v mladosti, v večji nevarnosti, da kot odrasli zapadejo v alkoholizem.

KDO SO LJUDJE, KI PROSTO DAJEJO?

V poslovnem svetu poznamo ljudi, ki so izjemno uspešni in nekateri od njih so uspešneži v pravem pomenu besede, saj se zavedajo, da več ko dajo, več imajo. Ko se pogovarjaš z uspešnimi in bogatimi ljudmi, ugotoviš, da se med seboj izjemno razlikujejo, tako po načinu razmišljanja kot tudi po poslovnih prijemih, ki jih uporabljajo. Ugotovil sem naslednje – bolj ko je človek uspešen in bogat, bolj ko pozna naravne zakone dajanja in sprejemanja, več razdaja, pa najsi bo to v denarju ali pa v obliki svojih lastnih izkušenj in energije.

Nekateri se bodo na vse možne načine trudili, da bi skrivnost svojega bogastva in uspeha skrili pred drugimi, saj razmišljajo, da če je njim uspelo, lahko tudi konkurentom, če bodo izvedeli preveč informacij. Tako zapademo v tekmovalno razmišljanje, ki je tipično ekonomsko in popolnoma nasprotno od ustvarjalnega razmišljanja. Tekmovalno razmišljanje temelji na tezi, da je v vesolju vse omejeno, enako pa velja tudi za stranke oz. kupce. Za ljudi, ki imajo tak način razmišljanja, je nujno, da svojega konkurenta spravijo ob posel, ali še boljše – povzročijo njegov propad, saj tako menijo, da bo več ostalo za njih.

Prevedla in uredila Bernarda Pavko Prava

V prvi eri, ki je bila Lemurija, so angelska bitja prišla v materijo, prevzela so fizično obliko, integrirala to, kar imenujete 3D ali fizično realnost. Za njo je prišla Alt, čas, ki je trajala dosti dosti..., stotisoče let časa. V Alt se je začela razvijati vsa človeška identiteta, skušalo se je doseči večje udobje v fizični realnosti. Telesa so dobila različne oblike in velikosti, nekateri angeli so se inkarnirali v majcena telesa velikosti muhe in drugi v fizična bitja velikosti velikih stavb.

V Alt smo skušali telo standardizirati. Želja je bila. Bila je izbira. Alt je bila vrsta resničnega doma na Zemlji, ko smo začeli usklajevati telo in um, ustvarjati enost, skušali s podobnostjo premostiti razlike. Dosti energijskega dela je bilo usmerjenega na fizično telo; niso bile električne, ampak vrste energij, ki jih zdaj ni, vibracijske energije, ki so šle v DNK in začele spreminjati telo. Reinkarnirano bitje je potem s seboj prineslo drugačno kodiranje in počasi so bila vsa telesa relativno standardizirana. Fizična telesa so se operirala, vendar ne z noži, ampak z zelo natančnimi svetlobnimi pomagali.

OSHOJEVA MEDITACIJA V globoki tišini se znova spomnimo, kdo smo, in ko jo okusimo, naj bi jo tudi živeli - Večina je pozabila, da je življenje nekaj, česar se lahko veselimo - Osho je nekoč rekel, da večina ljudi okoli tridesetega leta duhovno umre, predajo se in životarijo - Med meditacijo iz najglobljih virov v nas vzkalita radost in smeh
Proslava življenja ali marš proti grobu?

CILJ MEDITACIJE NI ZA VEDNO OBSEDETI V GLOBOKI TIŠINI: IZ NJE SE NARAVNO RAZVIJE RADOST; KOT MAJHNI OTROCI SE SMEJEMO, POJEMO, PLEŠEMO, SKAČEMO PO DEŽJU.

Oshojeva dinamična meditacija je bila sprva sestavljena iz štirih stopenj: dihanja, kaotičnega plesa, sufijskega osrediščanja z mantro hu in tišine. Pozneje je dodal še proslavljanje, ples ob nežni, mehki glasbi. Zakaj? Ni smisel meditacije doseči notranjo tišino?

Piše: Bono Baršek

13. poglavje: EVOLUCIJA BOŽANSKIH ISKER

Do sedaj smo opisali razvoj trojne enote evolucije in videli boste, da število tri predstavlja število manifestacij - trije prstani v kozmosu, trije aspekti vesolja in trije faktorji v enoti zavesti. S stališča atomskih klic in tistih atomov sedme ravni, ki jo obkrožajo, so enote zavesti neodvisne. Atom-klica in njegov ovoj ustvarjajo stalni sistem sil in reakcij, ki se medsebojno kompenzirajo. V svojih medsebojnih reakcijah so vzpostavili ravnotežje, tako da so postali enota. Enota je skupek interaktivnih sil, ki so dosegle ravnotežje in se stabilizirale oziroma ustalile.

Takšen ustaljeni skup sil, ki so dosegle nek ritem kompenzacije, enoglasno deluje na zunanji vpliv, ker pa je nemogoče delovati na kateri koli del kompenzativnega sistema, ne da bi se to delovanje razširilo na celoto in ustvarilo reakcijo, lahko rečemo, da takšen skupek deluje kot enota.