Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2006082520272343

Mar res potrebujemo gensko spremenjene organizme, pesticide in umetna gnojila? nedelja, 27. avgust 2006 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke V knjigi japonskega kmeta Masanobu Fucuoke z naslovom Revolucija ene bilke (One straw revolution), je slika avtorja, ki stoji pred poljem zorečega ječmena. Pridelek izgleda gost in močan. Fucuoka pričakuje, da bo obrodil tako dobro kot katerikoli pridelek ječmena v njegovem okrožju - mogoče celo na celi Japonski. Ta pridelek je bil gojen brez pesticidov ali kemičnih gnojil. In raste na zemlji, ki ni bila zorana že petindvajset let. Za pridelavo svojega pridelka Fucuoka preprosto raztrese seme na zemljo v jeseni. Semena so posajena med bilke riža, ki je nekaj tednov pred žetvijo. Zimsko seme, kot npr. ječmen ali rž, seme detelje ter riževo seme za naslednje leto - vsi gredo skupaj na nepripravljeno zemljo v jeseni. V začetku novembra Fucuoka požanje riž. Loči seme od slame ter slamo raztrese po polju, zato da pokrije na novo posajena semena. Po tem nima nobenega dela do začetka poletja naslednje leto. Jeseni in pozimi ječmenova in deteljina semena vzkalijo in zrastejo skozi slamnati mulč. Spomladi vzkalijo riževa semena. V poznem maju ječmen dozori za žetev, malce preden kot bi dozorel, če bi rastel sam. Fucuoka loči ječmenovo seme in slamo, ter slamo zopet vrne na polje na rastoče rastline detelje in riža. V jeseni zori riž in takrat je čas, da se poseje seme za pridelek naslednjega leta, zopet z raztrešanjem po polju. In tako se cikel ponovi. Leto za letom zemlja daje dva pridelka - zimsko zrnje in riž. Brez oranja ali pletja. Brez potrebe po dragih pesticidih ali gnojilih. Vseeno so pridelki primerljivi s katerokoli kemično farmo v deželi. Za oči zahodnjaka se to zdi predobro, da bi bilo res. Po naših izkušnjah je potrebno za pridelek delati, se preznojiti, ga zaščititi s pesticidi, tukaj pa - kot da bi zemlja dajala nekaj v zameno za nič. Fucuoka pravi, da bo zemlja storila natanko to, če ji dopustimo. Svojo metodo imenuje 'kmetovanje brez dela'. Pa tudi 'naravno kmetovanje'. Fucuoka - ki se je prvotno šolal za mikrobiologa - verjame, da je termin ustrezen, saj njegov sistem deluje skozi sodelovanje z naravo, namesto, da bi jo skušal premagati. Njegov sistem temelji na mikroorganizmih v tleh, da pripravijo prst, hranijo rastline in jih oskrbujejo z vsemi elementi v sledovih, ki jih potrebujejo. Detelja priskrbi dušik iz atmosfere. Slamnati mulč daje mikrobom v prsti organski material, ki ga potrebujejo za svoje delovanje. Rezultati - doseženi skozi več kot trideset let- postavljajo na laž trditve agrokemičnega biznisa, da so tradicionalne oblike kmetijstva neproduktivne. … To je običajna trditev sodobnega agri-biznisa - da tradicionalne oblike kmetovanja neizogibno vodijo v pomankanje hrane. To je mit. Po celem planetu se milioni ljudi prehranjujejo dobro z metodami, ki se ne zanašajo na gnojila, agrokemikaljie ali gensko spremenjene organizme zgolj nekaj multinacionalnih korporacij. (prevedeno iz knjige Grahama Harveya: WE WANT REAL FOOD, str. 138 - 139 / www.wewantrealfood.com) Pripis uredništva: V priimku kmeta je namesto črke k uporabljena črka c, ker program, na kateremu delujejo Pozitivke, ne dovoli besede fu..k. Komentarji (0) www.pozitivke.net