V A B I L O na okusen ekološki obrok ali na gensko zmanipulirano frankensteinsko pojedino, sestavljeno iz petih hodov

Izbira je vaša!


1. hod (strupenost)

Proizvajalec gensko spremenjeno koruzo spremeni tako, da ta med rastjo sama proizvaja strup, ki mori insekte. Kaj pa se zgodi s strupom? Ta seveda pride v našo prehranjevalno verigo. Sicer ne umremo takoj kot insekti, vendar pa dolgoročno zbolimo, saj uživamo te strupe skupaj s hrano.

Primer: Nikomur ne bi prišlo na misel, da bi na svoj dunajski zrezek nanesel insekticid proti muham. Zelena genska tehnologija pa dela prav to, saj v kulturne rastline s pomočjo genske tehnologije vnaša strupe proti insektom. Tako skupaj z našim zrezkom dobimo na mizo postrežen tudi insekticid.

2. hod (zunaj kontrole)

Ko genska semena vzklijejo, se nekontrolirano razmnožujejo in za vedno okužijo tudi polja kmetov z negenskimi pridelki. Zato sčasoma ne bo mogoče več pridelovati ekoloških živil. Sožitje med negenskimi kmeti in genskimi kmeti, za kar se EU tako močno zavzema, v praksi NI mogoče.

Primer: Pihnite enkrat v regratovo lučko (kako čudovito je, ko poletijo siva semena). Potem pa poskusite spet zbrati nazaj prav vsa semena, ki so se razpršila.


3. hod (nerentabilnost)

V Indiji je pridelava gensko spremenjenega bombaža povzročila samomor 25.000 kmetov. Genska semena so bila štirikrat dražja, žetve pa so občasno popolnoma izostale. Znanstveniki, ki so odvisni od koncernov, stalno zatrjujejo, da genska tehnologija omogoča nižjo rabo pesticidov. Resnica pa je ravno obratna! Po začetnih prihrankih se potreba po pesticidih veča in daleč presega prvotno količino. To jasno dokazuje stalno naraščanje prodaje visoko strupenih pesticidov.

Primer: V Argentini je po desetletni pridelavi gensko spremenjene soje izgubilo delo 160.000 kmetov.

4. hod (popolna odvisnost)

Direktiva o patentih, ki jo je leta 1998 sprejela EU, dovoljuje koncernom patente na gene, živali, rastline in na dele človeškega telesa. Trenutno obstaja že pribl. 10.000 znanih patentov na kulturne rastline. Kmetje smejo zdaj uporabljati patentirane rastline in živali samo s pridobitvijo licence, za kar morajo plačevati visoke licenčnine.

Primer: V Kanadi je veter zanesel na polja ekološkega kmeta Percyja Schmeiserja gensko spremenjena semena oljne ogrščice. S tem je bil okužen njegov celotni ekološki pridelek. Namesto da bi prejel odškodnino, ga je koncern (lastnik patenta) tožil in obsojen je bil na denarno kazen 100.000 USD.

5. hod (izdani in prodani)

S svojo nepremišljeno patentno zakonodajo podpira politika samo interese koncernov.

Uprite se!


BORBA ZA HRANO

Gensko spremenjena prehrana ali živila?

Zelena genska tehnologija vse doslej še ni predstavila niti ene trajne prednosti za potrošnika in kmetijstvo.

Kljub temu nas EU izroča v roke genskih koncernov.

Zdaj je odvisno od vsakega posameznika, ali se bomo izognili veliki gensko tehnološki katastrofi.

Nihče ni pripravljen plačati škode, ki nastaja zaradi pridelave gensko spremenjenih rastlin. Niti EU niti genski koncern ne odgovarjata za nastalo škodo. Ne da bi nas kdo vprašal, postajamo poskusni zajci genskih koncernov, s čimer so kršene osnovne človekove pravice.

90 % uvoženih gensko spremenjenih pridelkov (soja) se uporablja za živalsko krmo, proizvodi teh živali (meso, mleko, jajca) pa pristanejo neoznačeni na naših mizah.

…… in daj nam danes naš vsakdanji kruh,

vendar, prosim, ne z Bt. toksinom (insekticid) ali glifosatom (pesticid), pa tudi brez antibiotikov in samomorilskih genov.

Nikoli ne smemo dovoliti, da bi bila naša enkratna narava za vedno okužena z geni.

Naša naravna pravica je, da živila zaščitimo pred to nesmiselno in zelo nevarno gensko manipulacijo.

(prevod letaka avstrijskega združenja PRO LEBEN - AntiGENTechnik, www.proleben.at)