Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Mamin_Sincek
Jaz nisem mamin sinček, ampak mamin ljubček
sobota, 5. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Danes se človek razvija (kvari) v kaotičnih razmerah vseprisotne materinske
skrbi, rezultat tega je potuha za otroke in mladino )
RadIikalen in odkrit pogled na bistvo nevrotične nezrelosti in njeno odpravljanje
"Mamin sinček" je nezreli "fantek", ki si (še) ni pridobil
temeljnih lastnosti osebnostno zrelega mladeniča (možakarja), zato se obnaša
nezrelo, nevrotično. Napravijo ga mamice v svoji nadkompenzatorični "obsedenosti"
s potrebo po človeškem stiku, ki je posledica opeharjenosti za tvorno življenje
z zrelim moškim.
Ker o tem bistvenem razkrojevalnem fenomenu sodobne civilizacije malokdo kaj
več ve, sem se odločil, da za zainteresirane bralce napišem serijo nadaljevanj
in da ob tem razložim tudi svojo krizo, ki jo moram obvladovati zaradi sporočanja
svojih provokativnih spoznanj v zadnjih 30 letih.
Pri fenomenu maminega sinčka gre za osebnostno nezrelost, za obliko nevroze,
ki jo je mogoče urediti (pozdraviti) samo v zelo zahtevnem, zamotanem in dolgotrajnem
postopku zapoznelega osebnostnega dozorevanja.
Zaradi možnosti takojšnjega, vsaj zasilnega razumevanja bistva bom najprej
navedel zelo značilen primer. Pred par leti sem vključil v program mladega študenta
medicine, ki ga je spremljala skrbna mamica, po poklicu socialna delavka. Ko
sem ga v skupini predstavil kot maminega sinčka, je protestno takoj izjavil:
"Jaz nisem mamin sinček, ampak mamin ljubček." Na moje vprašanje je
pojasnil, da je mamica vsak večer ostala z njim v sobi in "klepetala nekako
v ljubezenskem vzdušju". "Potem pa me je zapustila in šla spat k očetu,
kar sem ji zelo zameril," je dodal.
Mati je tako ravnala zaradi partnerske puščobe, saj se mož ni posvečal njej,
pač pa izključno svojim poklicnim in drugim preokupacijam.
Fant je razvil nadkompenzatorno obsedenost z uveljavljanjem v poklicu, a ni
bil uspešen. V programu pa se je zelo navezal name kot na paradigmo avtoritativnega
moškega.
Ker takšne motnje sploh ni možno "odpraviti" brez dolgotrajnega in
zelo zahtevnega sistema zapoznelega osebnostnega dozorevanja prizadetega in
njegovih staršev v sistemu radikalne psihoterapije v mali in v veliki skupini
(kar moj sistem je), sem zahteval, da se vključi tudi njegov oče, sicer vzvišen
človek z visoko izobrazbo. Ko je končno prišel, je posredno razodeval, da ga
je sram, ker je moral s sinom priti k psihiatru. Zato tudi ni poskrbel za uvid
in za novo vizijo življenja, pač pa je sina in ženo sistematično pripravljal
na "dezertiranje" iz programa, kar mu je uspelo. Čeprav sta bila fant
in njegova mati zelo privržena meni in vzdušju v programu, ni o njih več ne
duha ne sluha. Pač klasična slika pobeglih, patoloških, nekulturnih ljudi, ki
iščejo neko pomoč...
Bistvo osebnostne nezrelosti (nevroze)
Nevroza nastane po dveh mehanizmih. Zaradi usodne prikrajšanost v psihosocialnem
razvoju, nespodbudnega vzdušja v družini, šoli in družbi, kar ima za posledico
manjše sposobnosti za vsestransko delovanje in zaostajanje za najuspešnejšimi
vrstniki. Pa tudi zaradi travmatičnih dogodkov (ki so jih povzročili psihopatski,
strupeni starši (Forward, 2001) in drugi odrasli, ki so "skrbeli"
za otroka), izrinjenih v podzavest, ki imajo energetski potencial in zato na
iracionalen način uravnavajo naše vedenje in počutje, predvsem pa oblikujejo
razne nevrotične težave: tesnobo, impotenco, homoseksualnost, lezbištvo, asocialnost,
alkoholizem, narkomanijo, "faliranost", potepuštvo, hazarderstvo.
Osebnostno zreli in vrhunsko usposobljeni za ustvarjalno življenje so ljudje,
ki imajo dobro gensko zasnovo in ki so v zdravi in ustvarjalni družini (pod
vertikalno avtoriteto skrbnega in pravičnega očeta!) v šoli in v družbi bili
optimalno deležni zdravih in spodbudnih odnosov, kar se izraža navzven tako,
da zrel, marljiv, odličen in vsestransko uspešen učenec, dijak in študent suvereno
kraljuje in se ne boji ocenjevanja učiteljev, pač pa se ga veseli, saj se zaveda,
da bo pri ocenjevanju spet uspešen in zato še bolj afirmiran.
Osebnostno nezrel, lenoben, neuspešen učenec, dijak in študent (ki zaradi lagodnosti
nima temeljnega znanja s področja svojega izobraževanja) pa je trajno ranjena
oseba, saj zaradi njegove slabe uspešnosti odlični gledajo nanj poševno ali
celo navpično navzdol, zato se ne more uveljaviti na produktiven način, kar
ima za posledico razne komplekse manjvrednosti, ki jih je prisiljen reševati
na nadkompenzatoričen način (da se sili biti uspešen, denimo z nastopaštvom
ali nasilništvom v neki "klapi") ali pa na dekompenzatoričen način:
drsenje v alkoholizem in narkomanijo, kajenje tobaka, motnje vedenja, faliranost,
potepuštvo, kriminal...
Dejansko je osebnostno zrel in vsestransko sposoben predvsem človek:
- ki je odraščal v veliki družini (vsaj dveh otrok) ljubečih, zrelih, spodbujajočih
in vsestransko uspešnih staršev,
- ki se je oblikoval v vzdušju vertikalne avtoritete urejenega, produktivnega
in pravičnega očeta, ki je v vzgojo otrok vključeval tudi pleme: očeta, brate,
strice, sodelavce, prijatelje, sosede...
- ki ima dobro dedno zasnovo in je inteligenten,
- ki se je šolal v odlični šoli pod vodstvom učiteljev in učiteljic, ki so
se šolali z odličnimi ocenami (učitelji s prav dobrimi in dobrimi ocenami nimajo
moralne moči, da bi od svojih učencev zahtevali pravi uspeh, tisti z zadostnimi
ocenami pa so škodljivi),
- ki se redno in intenzivno skupaj s starši ukvarja z rekreacijo in številnimi
zunajšolskimi dejavnostmi (glasba, pisanje, urednikovanje, vadba retorike, sodelovanje
pri tabornikih, organizacija in vodenje raznih projektov...), ki se torej vsestransko
uspešno razvija,
- ki se od staršev in učiteljev nauči vzpostavljanja in gojenja lepega odnosa
z osebami nasprotnega spola.
Upoštevati moramo glavne posledice nevroze, ki jih je zelo težko popraviti:
usodno zaostajanje za uspešnimi (urejenimi in marljivimi) vrstniki, ki ga ni
možno popraviti, saj uspešni dirjajo naprej, zato jih ni mogoče dohiteti, okorelo
samstvo, slaba izobrazba, drsenje v bolezni odvisnosti itd.
Kje so vzroki za navedene težave pri "spreobrnitvi"?
Temeljno antropološko dejstvo je, da se je človeštvo razvilo v plemenski in
v patriarhalni skupnosti, ko je vzgajal izključno moški po mehanizmu vertikalne
avtoritete.
Sedaj se človek razvija (kvari) v kaotičnih razmerah vseprisotne materinske
skrbi (nevrotične nemoči in nesposobnosti), kar ima za rezultat potuho za otroke
in mladino, ko dejansko ni več moškosti (D. Rutar: Ljubezen v imenu očeta. UMco,
Ljubljana, 2006), pač pa je kompenzatorično na pohodu reaktivni feminizem. Na
tej osnovi se oblikuje (kvari) sodobni mladi človek, katerega bistvo je v osebnostna
nezrelost (nevroza) in faliranost. Tako smo prišli do najglobljih vzrokov za
sedanjo vsesplošno krizo vzgoje otrok, partnerstva, starševstva.
Človeštvo še ni dospelo (ker še ni dovolj ogroženo) do sposobnosti za celosten
uvid o sebi in odločitev za vsesplošen "dvig", pa tudi razne stroke
(psihiatrija, psihologija, pedagogika, "prevzgojna" teologija) ne
znajo ponuditi ustreznih programov. Kar kaže, da je človeštvo pač še nezrelo.
To se razodeva v kopičenju prevelikega števila ljudi na Zemlji, vojskovanjih,
ekoloških katastrofah (saj si zavestno zastruplja temelje svojega obstoja in
razvoja), v globalizaciji... Omenjene "stroke" pa ne ponujajo ustreznih
programov, saj je tozadevno znanje "strokovnjakov" neuporabno, in
sicer zato, ker preprosto še ne znajo uspešno delovati.
Poglavitni vzrok nezrelosti in posledične nesposobnosti za ustvarjalen razvoj
pa je v tem, da celo šolani ljudje ne poznajo niti sodobnih filozofov, saj se
ne zavedajo, da edino filozofski način rezoniranja omogoča človeku, da se približa
razumevanju sebe, drugih, družbe, zlasti verstev, politike, "zločinov"...
dr. sc. med. Janez Rugelj, dr. med.
Komentarji (5)
www.pozitivke.net