Gorje je, kadar ni usmiljenja in sočutja, ko se odreče kdorkoli milosti v telesnem ali duhovno delovnem smislu. Človeka pa le razkuri, kadar obskurno prizadevno, tako rekoč subkulturno vedenje posega celo v medicinske vrste... Stigmatizacija kogarkoli je v zdravstvu – preprosto nedopustna, ker je še posebej s strani zdravstvenega osebja neetična in deontološko kliče po obravnavi v Zdravniški zbornici... Ljudje so se sicer kar vsepovprek kakor navadili, da opravljajo in obirajo, in to tako, kakor da so “dobro obveščeni.”
Opravljivost pa ni demokracija, ki je tolikokrat samo na jeziku. Kako da je kateri od zdravstvenih delavcev “strokovno” kakor napovedoval stanje zdravja v telesnem, duševnem, socialnem ali duhovnem blagostanju kogarkoli, če ni niti namišljenega ali izmišljenega kakor “pacienta” pregledal? Zdravniki so bili in so bojevniki za življenje – in proti smrti, na vse pretege si in z vsemi močmi prizadevajo ohranjati življenje, poklicno so poklicani, da zdravijo, izboljšujejo čigarkolišnje človeško življenje, da to življenje spoštujejo in se s smrtjo bojujejo na življenje in spet samo na življenje. Tudi zadnji modni padar ve, da se mora zavzemati za življenje, ne pa za napovedovanje smrti kogarkoli – tudi ko bi sovražil...
Absurdno je napovedovati čigarkolišnjo smrt – je razdruženo, ničesno in zanič. Zdaj pa beremo, da javno neka obskurna revija objavlja, kot nam piše predsednik Gibanja dr. Janez Drnovšek: “prispevek nekega še bolj obskurnega zdravnika, ki mi zelo strokovno napoveduje, da bom živel samo do leta 2007.” Človek svojim očem in ušesom ne more verjeti, da si kaj takega privoščijo, so pa res že tudi krokarski “vseznalci” in ponekod kakor javnoobjavni mrhovinarji, ki napovedujejo le aktualnost smrti – da gre objava bolje v prodajo!
Javna mentalna higiena zahteva, da se zdravstveni delavec očitksar kot napovedovalec za svoje temne napovedne naklepe najprej opraviči...Zdravnik kot hudičev zagovornik – ko gre za zdravje čigarkoli, kaj šele znanih ljudi? Res si v aroganci in prezirljivo marsikaj drznejo, toda ko jih postaviš “pred dejstvo” – bi morali imeti tudi javno posledice. Zdravstveni delavec kot napovednik smrti, kot skovir seveda se tudi lahko oglaša samo kot skovir: v tem je obskurnost.
Šele v takih temnih smrtonosnih napovedih ni nobene zabave. In toliko bolj sramotno je za zdravniški poklic, ako si drzne kdorkoli od medicincev zganjati absurdni humor na račun kogarkoli... Satanski mistiki ponavadi niso kaj drugega ko uboge reve, ki se zakotno obnašajo, potem pa se običajno anonimno poskrijejo vsak zase egoistično in vsaksebi... Nesramnost se je razpasla res naokoli: tako menijo, da so demokrati, ko opravljajo, si izmišljajo z njuejdževskimi fintami napovedi smrti...
Etika zdravniškega poklica je obvezna človeško – za vsakogar! Kakor da etika ne ve: ko sem, smrti ni, ko je smrt, pa mene ni... Ali pa napoveduje takle zdravstveni delavec čigarkolišnjo smrt brez anamneze in diagnoze? Kako se potlej uavzema za zdrav življenjski slog? Saj si človek res še ne bo zboleti upal, da ne pride takemu v roke, no, v šapice aliv šape in v kremplje... Ne gre samo za naglavni greh napuha, ampak zlasti za samosebno nadutost, ki si jemlje pravico nad dispanzerjem, ambulanto, bolnišnico... In ko si jemlje v last kdorkoli “božje védenje” izraža s tem strašno nevednost... kajti ure smrti se ne ve za nikogar..., to je že stara resnica. Kaj pa če smrt pobere tega, ki smrt drugemu prerokuje, napoveduje, jo s tem sublimira iz lastne podzagvestne želje po samoizgubi?
Kako prav tolažilno zdravo izzvenijo besede našega predsednika dr. Janeza Drnovška: “Ne, ne nič kaj prijetno ne bo. Bolje, da ostanemo skromni, pošteni in resnicoljubni. Da nas naš jaz ne zanese v napuh in neprijazen odnos do drugih živih bitij, narave, stvarstva. In potem se nam ni treba ničesar bati, ne na tem, ne na drugem svetu.”
Vladimir Gajšek, Intely way
gibanje.org |
Stigmatizacija
Prispeval/a: Ljuba dne petek, 11. avgust 2006 @ 11:51 CEST
Mene pa zanima, komu so napovedali skorajšnjo smrt zdravniki, nad katerimi se avtor prispevka tako razburja: njemu, dr. Janezu Drnovšku, komu drugemu?
Ja, takšnole napovedovanje smrti je po mojem mnenju res neetično dejanje. Prav radi pa ga storijo tisti, ki zase menijo, da so nesmrtni.
A nekateri pravijo, da smrt ni nič groznega, da je pravzaprav odrešitev iz zemeljskega trpljenja. Zato bi se je v bistvu pravzaprav morali veseliti. Pa se je ne, bogsigavedi zakaj. Morda zato, ker nam notranji občutek pravi, da še nismo opravili vsega tistega, zaradi česar smo bili poslani na zemljo.
Morda bi o tem Miran lahko povedal kaj več?!
Jaz pa bi morda lahko prispevku gospoda Vladimirja Gajška dodala nekaj misli o življenju in smrti:
Življenje in smrt sta kakor dve strani kovanca -
tudi ta, ki buden je, spet zaželi si spanca.
Poslednjega dneva ni treba se bati,
a tudi ne željno ga k sebi klicati!
Eni radi bi živeli, pa jim dano ni
spet drugim to je dano, pa tega mar jim ni!
Smrt grenka bo tedaj, če je bilo življenje sladko,
a sladka bo, če si v življenju često vlekel "kratko".
Smrt se često zdi kot val, ki obalo oplakuje,
a življenje kot vihar, ki z valovi se bojuje.
Življenje je pojav, ki se dogaja tukaj-zdaj,
čeprav morda želimo si v drugačen čas in kraj.
Življenje naše ni boj za obstanek,
samo na potovanju je postanek.
Življenje huda je bolezen, ki je neozdravljiva,
saj smrti vsakega človeka na svetu tem je kriva.
Če bi smrti ne bilo, bi ne bilo življenja!
Tudi temo vsako jutro sončni sij zamenja!
Če bi živeli večno, bi se dosti ne trudili,
saj čas za delo bi lahko v neskončnost raztegnili.
Če nekdo umre, pomeni, da prenehal je živeti.
Če pa kdo živeti neha, mu ni treba še umreti.
Tisti, ki se smrti vse življenje ne boji,
polneje živi, počne pa vse, kar se mu zdi.
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje;
ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje.
---------------
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
iz "Modrosti zbrane iz verzov stkane"
Stigmatizacija
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 14. avgust 2006 @ 18:36 CEST
Vtis na mene, ki ga je name naredil ta gospod v poznih zrelih letih svojega življenja, je bil milo rečeno, kot da mi nekdo dopoveduje, da ne znam sešteti 2x2=4 Glede na to, da imam tudi sam osebne prijatelje med zdravniki, ki so zelo širokega duha, mi je tale gospod veleumni upokojeni zdravnik deloval skrajno konzervativno in bolj politično , kot pa zdravniško.
A to kar je "napovedal" predsedniku dr.Drnovšku in g. Paterletu bi se lahko lahko zgodilo njemu po načelu "kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade". Spoštujem medicino in vesel sem, da imamo tako visoko razvito v Sloveniji, toda medicina tudi ni vsemogočna, vsemogočen je samo Bog. Pacienti tudi umirajo, mar ne spoštovani gospod zdravnik?
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.