Piše: Bono Baršek

14. poglavje: EVOLUCIJA PLANETARNEGA BITJA

V prejšnjem poglavju smo spremljali razvoj božanskih isker, od trenutka, ko so se tiste, ki spadajo istemu tipu, združile in organizirale skupinsko zavest. Opisali smo tudi faze razvoja teh skupin, na vsakem planetu, od ravni do ravni, pri čemer so se okrog koncentričnih slojev atomov, ki se gibljejo okrog centralnega nukleusa prvobitnega potojočega atoma zbirali ovoji atomov z vsake ravni, tako da končno na sedmi ravni nastane sedem ovojev okrog centralnega nukleusa božanskih isker.

Odnos med atomom-klico, potujočim atomom in sedmimi ovoji ni enostaven in ga je potrebno podrobneje razdelati.

Potojoči atom je projekcija kozmosa in ne Logosa. On je torej hkrati primitivnejši in sorodnejši prvobitnemu izvoru obstoja, kot pa je to primer s projekcijo Logosa.

Logos projicira splošni skelet sil in faz, ki pogojujejo osončje kot celoto. Kozmični atomi, ki so prišli pod vpliv Logosa, projicirajo nešteto enot, ki jih logoidna ideja združuje. Kozmični atomi so v bistvu mlajši bratje Logosa - kozmične enote niso dosegle stopnjo razvoja na kateri je Logos, toda pripadajo istemu tipu.. Iz tega razloga je vsak atom logoidnega osončja potencialno božanstvo.

Spomnite se, da je gibanje osnova vseh vrst. Nasprotujoča abstraktna gibanja vežejo silo in jo naredijo statično, fiksno. Ravno iz teh vezanih sil nastane "oblika". Oblika ni nič drugega kot sila, ki nima svobode gibanja. Niz popolnoma kompenzativnih sprememb ustvarja ciklus akcije in reakcije.

Čim se takšen ciklus vzpostavi, ne more več menjati načina gibanja, tako da je sila vezana, ne v nepomični točki, temveč v rotirajočem prstanu. Točka je enota, prstan je organizem.
Ko se ali enota ali prstan ustvari, se lahko giblje kot celot, a v takšnem gibanju objekta sta prisotna dva faktorja - objekt, ki se giblje in njegovo gibanje.

Gibanje je, neodvisno od objekta, iste narave kot gibanje, iz katerega je objekt nastal. V primeru nekontroliranega gibanja, kot je tangencialno gibanje atomov pred njihovo koordinacijo, ne obstaja trajnost ritma, tako da on ne more ustvariti oblike. Toda, čim se pojavi kompenzativna koordinacija, nastanejo oblike abstraktnega gibanja.

Ta princip ima široko uporabo in tukaj ga razdelujemo, da ga bomo uporabili v prihodnosti; in ko bomo obravnavali abstraktne arhetipe tega ali onega, boste vedeli, da gre za kopijo ritma, ki se v vidu vibracije prenaša na drugo raven. To je ključnega pomena za razumevanje narave spomina.

Predno nadaljujemo z razvojem božanskih isker, se ozrimo na evolucijo arhetipa planeta ali satelita, katerega nastanek smo prej opisali.

Združevanje božanskih isker v skupinsko zavest je privedlo do organiziranja njihovih atomov v odgovarjajoče geometrijske oblike. Po razpršitvi atomov arhetipska oblika nadaljuje obstoj, v skladu s prej omenjenim zakonom.
Ta oblika je miniaturna kopija Logosa v tistem aspektu, v katerem se on predstavlja svojem osončju: kot sistem sil.
Sistem sil organizira atome ravni, na kateri delujeje, v svoj skelet in tako se rojeva neka oblika.

Pomeni, da poleg rojev božanskih isker obstaja tudi planetarno bitje sferične oblike, zgrajeno na skeletu sil in globoko prežeto s tipom aktivnosti in organizacije, karakteristične za roj božanskih isker, ki so se v tej sferi nahajale v eni fazi svoje evolucije ali bolje rečeno, karakteristične za tisto, kar so te božanske iskre v tem času bile.

Ko naslednji roj pride v to fazo, se mora njegova evolucija odvijati v odnosu na planetarno bitje, ki je Gospodar te sfere, glede na to, da ima v njej poglavitni vpliv. Ta roj božanskih isker torej prihaja na gotovo stanje, ki so ga morali predhodniki razviti sami in začenja svojo lastno evolucijo tam, kjer so oni obstali.

Ker imajo ovoj materije s te ravni, bojo iskre nadaljevale z zbiranjem materije z naslednje ravni. Božanske iskre ne morajo menjati mesta v vesolju, da bi zbrale okrog sebe atome drugega tipa (ker so atomi vseh tipov okrog njih), ampak je dovolj, da spremenijo način gibanja, da bi sprejele tisti tip gibanja, v katerega se lahko vključijo atomi drugih ravni.

Kozmični nauk - Uvod