Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Gospodar_Ljubimec
Kilav gospodar in slab ljubimec
petek, 11. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Sodobna in osebnostno zrela ženska seveda mora obvladati
tehniko zapeljevanja, poudarja dr. Rugelj, zato gre na resen zmenek le pod pogojem,
da kandidat nekje rezervira apartma za štiridnevno srečanje
Pravi moški je samo tisti, ki je v osebnostnem razvoju dosegel raven dobrega
gospodarja z magnetnim centrom v območju svoje poklicanosti, kar je opisal Maurice
Nicoll (Nicoll, M. 1996. Psychoogical Commentaries on the Teaching of Gurdjieff
and Ouspensky. York Beach: Samuel Weiser Inc. 1996).
Obstajata dve vrsti dobrega gospodarja. Prvi je takšen gospodar, ki verjame
v življenje in se lahko razumno sooči s svojimi življenjskimi zadevami. Drugi
je pa takšen gospodar, ki se na svoje delo sicer dobro spozna, vendar ne verjame
v življenje. Ne verjame, da ga bo življenje vodilo v tisto smer, kamor želi
iti. Ima pač občutek, da življenje ni resnično, čeprav še naprej opravlja svoje
dolžnosti. To pomeni, da vidi pravo vrednost stvari.
Moški potepuh se precej razlikuje od dobrega gospodarja, ne glede na to, ali
imamo v mislih dobrega gospodarja kot moškega, ki verjame v življenje, ali kot
moškega, ki ne verjame v življenje, a še vedno opravlja svoje delo. Ouspensky
je rekel: "Med potepuhi boste našli mnogo umetnikov in pesnikov, ki prezirajo
dobrega gospodarja, a so v resnici na veliko nižjem nivoju in nimajo nikakršnega
občutka za odgovornost do česarkoli niti ne razumejo, kakšen bedak se pojavlja
v njih. Vsi imamo bedaka v sebi."
Blazneži so politiki in duhovniki, ki menijo, da lahko oni sami spremenijo
življenje, ljudje, ki pri uvajanju teorije v prakso ustvarijo še večji nered,
ker ne računajo na višjo silo. To pomeni, da takšna oseba meni, da lahko vsakogar
spremeni s pomočjo novih zakonov, in se ne zaveda, da je težko spremeniti človeka.
Hasnamus človek (besedo je izumil Gurdjieff in je perzijskega ali turškega
izvora) je moški, ki je dovolj zvit, da vidi, da lahko pridobi moč z uporabo
zvijače nad "navadnimi" ljudmi. Ouspensky je trdil: "Hasnamus
moški so ljudje, katerih dobro počutje je odvisno od slabega počutja drugih
ljudi." V času prisotnosti gospoda G. je naštel nekaj diktatorjev, ki so
bili v resnici hasnamus ljudje. Takšni ljudje so vedno obstajali. Nekoč je nekdo
vprašal Ouspenskega: "Ali je bil Napoleon hasnamus moški?" Nasmehnil
se je in rekel: "Nisem poznal Napoleona osebno." Torej moramo sami
najti odgovor. Se spomnite, da je Voltaire nekoč rekel, da obstaja zgodovina
zločina? Predstavljam si, da če bi brali malo več zgodovine kot sedaj, bi enostavno
videli, kaj hasnamus pomeni v zgodovinskem smislu. Seveda morate razumeti, da
je hasnamus zgrajen v velikem obsegu ali v majhnem obsegu.
Bistvo pa je, da žene "maminih sinkov" razodevajo svojo vsestransko
prizadetost in nepotešenost predvsem zato, ker njihovi možje ne premorejo lastnosti
dobrega gospodarja, pač pa so običajni obotavljivci in mečkači.
Nasvet za posebno ambiciozna dekleta in žene: med
študijem in delom morajo vsestransko (za)blesteti, da se bodo zanje zanimali
kvalitetni moški
Zakaj mnogi "zreli" ljudje životarijo brez spolne ljubezni?
Ker niso osebnostno dozoreli; njihov razvoj so ovirali "strupeni starši"
(Forward, 2001), ki so pri nas tudi posledica tragičnih zgodovinskih dejstev.
Te je opisala Alenka Puhar v svoji znameniti knjigi Prvotno besedilo življenja.
Zaradi nespodbudnega vzdušja se otroci ne morejo polno osebnostno razviti, zato
ostanejo nezreli (nevrotični) in seveda v življenju neuspešni oziroma po E.
Frommu neproduktivni. Produktivno življenje je dejansko namenjeno le tenki plasti
ljudi, ki imajo osebnostno zrele starše in obiskujejo elitne šole. Takšne pogoje
pa danes v Evropi omogoča edino aristokracija, ki v elitnih šolah spodbuja otroke,
da dosežejo solidno izobrazbo in vrhunsko mojstrstvo v poklicu ter sposobnost
za vodenje. Družba se namreč deli na tenko plast "ukazovalcev" in
debelo plast "ubogljivcev".
Med dolgoletnim psihoterapevtskim delom z "maminimi sinki", njihovimi
ženami in starši sem ugotovil, da je za njihovo urejanje (osebnostno zorenje)
tradicionalna psihoterapija popoln nesmisel. Nedozorelega "fantka"
je namreč nujno treba napraviti za možaka, to pa je možno doseči zgolj v dolgotrajnem
procesu (pre)vzgoje v posebnem programu, podobnem, kot sem ga sam oblikoval
v 40-letnem delovanju. In kateri so pogoji za uspešno terapijo?
Glavno pri "dvigu" je graditev partnerstva, kar je težko zaradi implikacij
feminizma. Malo kateri nevrotik se zaveda usodnosti nevroze (osebnostne nezrelosti
in patološke strukture karakterja), še redkejši pa so, ki se zares odločijo
za spremembo (prevzgojo) in odločenost, da se bodo posvetili radikalni psihoterapiji
in osebnostni preobrazbi z mnogimi dejavnostmi, ki vsaj za silo omogočijo postopno
dohitevanje uspešnejših vrstnikov.
Rezultati psihoterapije nevroze so zelo slabi, tako slabi, da v slovenski strokovni
in poljudni literaturi še noben psihoterapevt ni opisal niti ene uspešno zaključene
psihoterapije. Brez samohvale: moram zapisati, da so edini objavljeni nesporno
pozitivni rezultati - na žalost - v mojih publikacijah in poročilih. Edini zares
uspešen rezultat pa sta zakonca Perko.
Prave moške bi bilo možno oblikovati v terapevtskem programu
Izkušnje kažejo, da je moški pripravljen zelo zahteven terapevtski program
sprejeti edino v hudi stiski. Ampak, kako priti do korektnih, se pravi vsestransko
uspešnih (pre)vzgojiteljev?
To je osrednji problem, saj še za državne voditelje ni "pravih" moških,
še manj pa jih je za področje (pre)vzgoje, saj nas, kot sem že napisal, antropologija
uči, da se je "pravi" moški oblikoval edino v plemenski ali patriarhalni
skupnosti, ki jo je vodil moški po mehanizmu vertikalne avtoritete. Teh pogojev
ni več. Jaz sem denimo razmeroma uspešen, ker sem se oblikoval v sorodnih pogojih,
predvsem kot mlad partizan pod komando in osebnim zgledom zelo urejenih in hrabrih
partizanskih komandantov.
In kakšne so možnosti nevrotične ženske - matere, da se izmuzne iz moreče osamljenosti
in da ne bo ustvarjala maminih sinčkov? Kako ven iz brezupne spolne zagate?
Trije osnovni antropološki zakoni opredeljujejo bistvo človeka v tej civilizaciji:
- Spolnost je najmočnejša sila, ki poganja naše življenje, zato je tudi najboljši
kazalec človeške narave, ki se razodeva v naslednjem dejstvu: osebnostno zrel
moški vzpostavi z zanj zanimivo žensko najprej odnos človeka s človekom - in
če sta si vzajemno privlačna in oba sposobna za celosten odziv, zlahka dvigneta
odnos na raven erotike in spolnosti.
- Človek se po obdobju pubertete lahko uspešno osebnostno razvija edino v tvorni
ljubezenski zvezi (partnerstvu), saj je edino spolni partner vitalno zainteresiran
in tudi kompetenten, da svojemu sopotniku zrcali svoje doživljanje morebitnih
njegovih nerodnosti, ki jih ta skuša odpraviti, če je res pripravljen živeti
v tvornem partnerstvu. Kakršnokoli odstopanje od tega načela človeka vodi v
nevrotično ali celo odklonsko (psihopatsko) vedenje.
- Dostojanstven moški se ne pusti "komandirati" od osebnostno nezrele
in s histeričnim feminizmom obsedene žene (zlasti če ga je "ulovila"
z nenadzorovano kontracepcijo), pač pa se ji umakne in se poda na pot "odsotnega
moža in očeta" (in nihče v tej civilizaciji ni kompetenten, da bi ga pobaral,
zakaj je to storil), zapuščena žena pa ostane osamela in označena do smrti,
da ni bila dovolj zrela, da bi dobila in obdržala moškega.
Šole za ugrabitev v zakonu naveličanih moških
Fenomen "odsotnega moža" je seveda reaktivno, ampak zato tudi naravno
in najučinkovitejše (pre)vzgojno (in tudi psihoterapevtsko) sredstvo za (pre)vzgojo
in psihoterapijo žensk, ki so obsedene s histeričnim feminizmom, pa tudi za
preventivo nespametnega ravnanja nadebudnih mladenk. To sredstvo zelo uspešno
uporabljam že več kot 30 let.
To pomeni, da je vsak osebnostno zrel mladenič in mladenka v ljubezenskem odnosu
in zanosu. Tisti, ki ni, dejavno razodeva svojo nezrelost (nevrotičnost), saj
ni sposoben za celostno življenje, ki človeku omogoča, da se vsestransko razvija
in plemeniti.
Sodobna in osebnostno zrela ženska seveda mora obvladati tehniko zapeljevanja,
zato gre na resen zmenek le pod pogojem, da kandidat nekje rezervira apartma
za štiridnevno srečanje, seveda po knjigi Your long erotic weekend (Holstein
& Taylor, 2004), kajti biti mora zelo zanimiva, da se moški ne začne ob
njej že drugi dan dolgočasiti. To pomeni, da bi se morala v "Šoli za ženske"
tako izuriti, kot so se ženske v stari Heladi, ki so dobile licenco za življenje
z moškim šele, ko so uspešno zaključile program tempeljske prostitucije. To
pomeni, da nam ni treba skrbeti za izvirnost, saj lahko uporabimo izkušnje stare
Helade in predkomunistične Kitajske.
Ostane pa še en problem: Kako naj ženska, stara 26 in več let, ki je bila tako
zelo nerodna, da ji ni uspelo dobiti trajnega moškega, uresniči svoj poglavitni
življenjski cilj (da ne ostane "ovela tetica"), da dobi perspektivnega
moškega? Problem je komaj rešljiv, kar sem spoznal pri dolgoletni obravnavi
samskih deklet, ki so še pri tridesetih nedolžne (!). Izhod vidim v ustanovitvi
posebne "Šole za ugrabitev v zakonu naveličanih moških". Takšnih je
po moji presoji po 45. letu več kot polovica. V to šolo, ki sem jo pripravljen
ustanoviti, se bodo lahko vpisale samo razmeroma bogate samske ženske, ki premorejo
vsaj trisobno stanovanje (še bolje hišo) z opremljeno delovno sobo za kandidata,
kajti nujno je upoštevati tudi okoliščino, da se moški, ki zapušča ženo, ne
bo preselil iz hiše v najeto garsonjero, razen seveda za eno noč... Za posebno
ambiciozna dekleta in žene pa svetujem, da preko ženskih (nevladnih!) organizacij
oblikujejo posebne "šole za ženske", v katerih se bodo ženske ozavestile,
da morajo med študijem in delom vsestransko (za)blesteti, da se bodo zanje zanimali
kvalitetni moški, kajti edino v tem kontekstu dogajanj lahko ženska izbere perspektivno
"žrtev", sicer pa mora biti zadovoljna, če dobi neustreznega oplojevalca.
dr. Janez Rugelj, dr. med.
Komentarji (5)
www.pozitivke.net
