Ljudmil, nekoliko se motiš, da z zdravljenjem tvojih sorodnikov bi bilo drugače, če bi bilo dovolj denarja in se bi ji tako lahko nudilo zdravljenje. Veliko sem se ukvarjal s seboj in zdravjem. Prebral sem nekaj literature s tega področja v slovenščini, še vač pa v tvojem ali jezikih blizu tvojega govornega področja.

Pri raku sem prišel do informacij, da ljudje z rakom živijo z zdravljenjem na onkoloških inštitutih (ne bolnicah) okrog šest let, kot pa bolniki z rakom, ki živijo naravno življenje pa okrog trinajst let. Življenje slednjih je neprimerno kvalitetnejše.

Pri podaljševanju dolgosti življenja rakovih bolnikov na onkoloških inštitutih pa prihaja do statističnega paradoksa. Dolgost življenja rakovih bolnikov se podaljšuje v glavnem samo na račun zaradi bolj zgodnjega odkrivanja raka in ne toliko na račun uspeha zdravljenja. Kar pomeni, da se podaljšuje nekvaliteta življenja teh bolnikov. Počasi prihaja ta fenomen v svojo limitno fazo. Seveda to ne velja za popolnoma vsakega bolnika. Odvisno je tudi okolje v katerem ta bolnik živi. Zaradi tega pa počasi prehajajo na t.i. naravna oz. rastlinska zdravila, ki pa so jih temu primerno zasolili.

Zato po mojem mnenju nimaš, kaj obžalovati glede svojih sorodnikov. Kaj več pa si preberi v mojem prispevku o dr. Hamerju - http://www.pozitivke.net/article.php?story=NovaMedicina in kaj počne iz njega medicinski biznis lobi. Ta lobi pa na veliko podpira večina evropskih držav preko svojega sodnega sistema. Kjer je denar, tam je politika. Edino Španija se je distancirala od pregona Hamerja. Mogoče zaradi svojih slabih izkušenj z inkvizicijo in napak, ki so jih takrat počeli.