V petek 12. 5. 2006 smo se zbrali v Pizzeriji Piramida na četrti obletnici delovanja Sončevih pozitivk. Kljub temu, da se srečanja niso udeležili nekateri, ki so bili prijavljeni, pa je bil večer kljub temu družaben in marsikaj smo se pogovorili. Najprej sta nas presenetila Roman in Anže, ki sta izdelala zastavo za mir z logotipom Sončevih pozitivk. Nazdravili smo tudi s kozarčkom domačega Refoška, ki ga je prinesla Tatjana. Tudi posladkali smo se s primorskimi slaščicami. Vse zbrane je nagovoril Aleš, ki se je zahvalil vsem bralcem in avtorjem prispevkov in poudaril, da brez vas, dragi bralci in avtorji, Pozitivk ne bi bilo. Alpinist Metod Humar je prebral nekaj Tatjaninih pesmi.

Za vse zbrane smo pripravljali presenečenje, vendar se na žalost srečanja s svojimi gongi ni mogla udeležiti Mojca Malek, ki je morala v zadnjem trenutku na službeno pot. Kot boste videli na fotografijah, nas je obiskal tudi najmlajši pozitivec. Po večerji je prišla na vrsto tudi tradicionalna jagodna torta.

V nadaljevanju si oglejte fotografije iz srečanja.

Pozdravljeni s polno sonca in življenja!

Izredno vesel sem, da se naš predsednik tako zavzema za vrednote in ljudi po vsem svetu, neglede na spol, raso, barvo kože, religijo ali socialni status. To bi moralo postati čisto samoumevno za vse nas. Potrebno bi bilo, da bi vsak gledal na sebe kot na del celotnega človeštva, posledično pa tudi vsako dejavnost tako prilagodil, da je ekološka in ozaveščena, skratka, da dviguje raven kvalitete življenja v svetu.

Prav to je naloga Savitre, da poveže takšne ljudi, organizacije in podjetja. Preko naših projektov kot so koncerti, spletne strani, glasbeniki sami in festivali, bomo promovirali vse, ki delujejo po načelih humanosti, ki so ekološko osveščeni in se zavzemajo za družbo sveta. Vsak se bo sam odločil, če bo podprl Savitro ali ne, toda mi bomo sami iskali vse takšne ljudi in podjetja, saj nam je v interesu da jih - vas podpremo ter vas na naših spletnih straneh promoviramo, še posebej pa preko naših koncertov. Postopoma se organizacija širi preko celega sveta saj imamo že glasbenike iz vseh kontinentov, ki so del Savitre. Dnevno se priključujejo ljudje in vsak teden tudi kakšno podjetje ali dve.

Piše: Marko Pogačnik

Gibanje za pravičnost in razvoj se postopoma uteleša, čas je da se vprašamo o naših etičnih načelih. Dovolite, da dam nekaj predlogov. Poglejmo, če odgovarjajo temu, kar vsak izmed nas čuti v srcu in doživlja v toku svoje ustvarjalnosti. Nisem jih razvrstil po pomembnosti, temveč tako kot so se razvrstili sami.

• Pravičnost pomeni, da ne zapostavljamo nobenega človeka in nobenega drugega živega bitja. Bitja utelešena v materiji so enako vredna kot bitja, ki bivajo v duhu in poznajo zgolj energijsko, čustveno ali duhovno vrsto navzočnosti.
• Ne razlikujemo med revnimi in bogatimi. Mar bogati ne trpijo v svoji zdolgočasenosti in preobilju enako kot revni v pomanjkanju? Kolikor se posvečamo materialni revščini, toliko se je potrebno posvečati tudi razreševanju težav, ki jih prinaša duševni prestiž.

Bil je topel jesenski večer. Sonce je počasi tonilo v morje. Ob obali se je sprehajal majhen deček žalostnih oči. Bil je žalosten. Zelo žalosten. Stopical je po majhnih kamenčkih in razmišljal o svoji mamici. Že dolgo, zelo dolgo je ni videl.
Pa kaj bi razmišljal o njej, si je rekel. Se sklonil in pobral prvi kamenček pred seboj.Zalučal ga je v morje. Takrat pa je ob obalo udaril morski val.

Začudeno je obstal in pogledal. Iz morja se je prikazala ribica. In ga ogovorila.
»Kaj ti je, mladi gospodič?«

Fantič je najprej začudeno molčal, nakar je odgovoril.
»Žalosten sem. Zelo žalosten.«
»Zakaj si žalosten?« ga je vprašala ribica.
»Ker me je mama zapustila.« je tiho odgovoril.
»Zakaj te je zapustila?« je bila radovedna ribica.
»Ne vem. Morda me ni imela dovolj rada.« je še vedno žalostno dejal fantič.

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 15. maj proglasila za mednarodni dan družin. Prvič smo ga praznovali leta 1994, v mednarodnem letu družine. Letos ga pod geslom Spreminjajoča družina: Izzivi in priložnosti torej praznujemo že trinajstič. Peto leto pa poteka v tem času v Sloveniji tudi Teden družin, v sklopu katerega Zveza družin pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije pripravlja akcijo Za družine brezplačno.

Mojster - preko Benjamina Crema

V stoletjih se je človeštvo prilagodilo različnim oblikam vladavine, od najbolj tiranskih pa do najbolj enakopravnih. Danes se je večina držav odločila za demokracijo, za sistem torej, v katerem ljudje volijo to ali ono politično stranko. Predpostavlja se, da je tak sistem volitev pošten, odkrit, brez zlorab in prevar. Na žalost pa nas nedavna zgodovina uči, da temu pogosto ni tako, tudi v tistih državah ne, ki najbolj poudarjajo poštenost volitev. Veliko je prevar in hinavstva, posamezniki in stranke pa prihajajo na oblast z zvijačami in prevarami.
Bolj diktatorske so tiste enostrankarske države, kjer vse odločitve sprejema odbor 'močnih', za katerimi stoji vojska in policija. Ljudje nimajo besede pri zakonih, ki jim vladajo, ter pogosto ne čutijo potrebe, da bi v zvezi s tem zahtevali kakšne pravice.

Nekatere države so v primežu krutih tiranov, željnih moči in bogastva, ki ga moč prinaša. Nekaterim vladajo zaslepljeni fanatiki, prepričani, da so oni sami in njihovi častilci v rokah Boga in da izvršujejo njegove načrte. Druge države poskušajo pomagati svojim ljudem iz revščine in trpljenja in zavračajo zahteve svojih bogatih sosedov. Spet tretje pa se borijo za neodvisnost ali pa so v breznu kaosa in državljanske vojne.

SEBE MORAŠ SPREMENITI, NE PODNEBJA.

Čeprav bi preplul neizmerno morje, čeprav bi, kot pravi naš Vergil "ostajale za teboj dežele in mesta", bi te, kamorkoli bi prišel, spremljale napake.

Kaj se čudiš, da ti potovanja nič ne koristijo, ko pa sebe nosiš s seboj? Teži te prav tisto, kar te je pognalo na pot. Kaj lahko koristijo nove dežele? Kaj spoznavanje mest ali krajev? To premeščanje je zaman.

Sprašuješ, zakaj ti ta beg ne pomaga? Bežiš s seboj. Breme, ki ga imaš v sebi, je treba odložiti; prej ti ne bo všeč noben kraj.

Ko pa se boš osvobodil tega zla, ti bo vsaka sprememba kraja postala prijetna; tudi če boš pregnan v najbolj oddaljene dežele, če se boš preselil v kakšen odmaknjen kraj v tujini, bo ta zate prijetno bivališče, pa kakršnokoli že bo.

1. občni zbor Gibanja za pravičnost in razvoj

Obveščamo vas, da se bomo člani Gibanja za pravičnost in razvoj sestali na 1. občnem v nedeljo, 28. maja 2006 ob 11.00 uri na gradu Turjak.

Prosimo vas, da nam potrdite svojo udeležbo do 19. maja 2006, zaradi lažje izvedbe dogodka na elektroski naslov turjak@gibanje.org
Sporočite nam tudi, če potrebujete organiziran prevoz iz Ljubljane na grad Turjak, da to pravočasno organiziramo.

Organizacijski odbor

Strokovnjaki so prvič na seznam ogroženih zemeljskih bitij uvrstili polarne medvede in povodne konje.

Polarni medvedi so v prvi vrsti prizadeti zaradi izgube arktičnega ledu, ki ga strokovnjaki pripisujejo klimatskim spremembam. Ledene plošče nujno potrebujejo za lov na tjulenje in drug plen. Brez njih bodo njihove zaloge hrane upadle. Prav tako so raziskovalci naleteli na dokaze o tem, da se snežne jame, v katerih vzgajajo svoje mladiče, talijo v vse zgodnejših obdobjih leta.

Povodni konji, ki živijo v tropskih predelih, so se na listo ogroženih živalskih vrst vpisali po tem, ko je njihova populacija v Demokratični republiki Kongo v samo desetletju upadla za kar 95 odstotkov.

Piše: Marko Pogačnik

Pretresa nas vest o plinskem terminalu v Tržaškem zalivu. Obstaja več poti, kako se soočiti s tako hudim ekološkim izzivom. Lahko argumentiramo ali se načrtom postavimo po robu. Obstajajo še druga pota. Lahko se vprašamo, kaj nam tak z naravo in ekologijo sprt projekt hoče povedati. V svetu celote ne more biti naključij. Vse, kar se zgodi, ima svoj namen in smisel. Je izraz nekega dogajanja v nevidnem območju sil in proti-sil.

Poskusimo najti celovit pristop do načrtovane nesreče v Tržaškem zalivu. Izbiram eno od različnih možnosti, kako doumeti vzrok in se na ta način lotiti reševanja problema. Če opazujemo relief Slovenije, bomo na severu videli "glavo" prostora, ki jo sestavljajo tri gorovja, Julijci, Kamniško-Savinjske Alpe in Pohorje. Gore, ki štrlijo visoko v zrak se dotikajo neba, so prevodniki sil zvezdnega vesolja.

ALI TUDI GLASNIKI KDAJ PRISLUHNEJO?

Biti glasnik je lepo poslanstvo. Nadangel Gabriela ti stoji ob strani in ti šepeče... Glasniki so ponavadi moški, bolj prodoren glas imajo. Tudi ženske lahko veliko povedo, njihov tihi glas bregove dere...

Oče Bog pa je v svoji veliki modrosti dopustil, da smo ustvarili veliko glasov, od šepetajočih do gromkih. Dva nista enaka, ampak vse in vsakega rabimo. Poglejte, kako čudovito delo je nastalo: fizično telo, aura, duša, karma, predniki, Mati Zemlja in vse Stvarstvo, kakšni misteriji so to! Vse to in še več! Vse samo pozitivno, lepo in svetlo.

Ah ja... Postoj pero, je vzkliknil preveč vzneseni poet svoje dni! Odkod pa potem globine teme, prepadi bolečine in brezna strahov?! Kdo jih je ustvaril? So sama nastala? Jih je z mečem zasekal v božjo Ljubezen Padli angel? Angeli ne morejo ustvarjati sami, angeli samo pomagajo uresničiti tisto, kar ustvarjamo Božji otroci.

Piše: Damjan Likar

V bližini Würzburga na severnem Bavarskem se nahaja kmetija, ki se drastično razlikuje od običajnih kmetij. Že samo ime "Kmetija milosti" vzbuja pozornost, zato smo se odločili, da jo obiščemo in spoznamo njihov način delovanja. Ulli Kohler, gospodar kmetije usmiljenja in vodja podjetja Dobro za živali, nam je predstavil delo na kmetiji, kjer ravnajo z živalmi z vsem spoštovanjem in v duhu božje ljubezni.

Kaj je glavna značilnost vaše kmetije v primerjavi z drugimi kmetijami?
To je kmetija milosti, ki poravnava dolg, krivdo, ki jo je človek povzročil živalskemu svetu. Pri nas so našle dom bolne in stare živali ter zapuščene živali, ki imajo za seboj grozljive usode. Domovina za živali je torej projekt, ki je zrasel iz želje, da živalim ponudimo varen dom, kjer lahko živijo primerno svoji vrsti, brez da bi jih nekdo mučil, preganjal in ubil. Pri tem ni potrebno, da koristijo človeku, ker izhajamo iz dejstva, da imajo vse živali pravico do življenja. In to neokrnjenega življenja. Večina ljudi sicer razlikuje med koristnimi in domačimi živalmi. Domače živali ljubkujejo, ostale živali pa izkoriščajo. Žal mnogi ljudje ocenjujejo vrednost neke živali po tem, koliko ima človek koristi od nje. Za nas je vsaka žival bitje z dušo in občutki.

Na spodnjem naslovu si lahko ogledate predlog uredbe, ki bo dramatično znižala okoljske standarde v Sloveniji.

Poslej ne bo več potrebno izvajati presoje vplivov na okolje za:
- vetrne elektrarne z do 5 vetrnimi turbinami (razen na zavarovanih območjih)
- za odvzem gramoza iz vodotokov do količine 50.000 m3 na leto
- za reguliranje vodotokov do 2 km dolžine (celo v zavarovanih območjih narave do 500 m kamnometa ne rabi PVO!)
- akumulacijsko hidroelektrarno s prostornino akumulacije do 10.000 m3
- smučarsko vlečnico do 1000 m dolzine
- vodni zadrževalnik do 15 ha...

Mnogo raziskav je že pokazalo, da ljudje, ki imajo radi sebe, živijo bolj srečno in polno življenje, imajo večje samozaupanje, ustvarjajo boljše odnose z drugimi ljudmi in na splošno živijo bolj kvalitetno od ljudi, ki nimajo radi sebe.

Kako sploh ugotovimo, če se imamo dovolj radi?

Kot prvo, kar moramo storiti je to, da ne kritiziramo samih sebe. Morda je to najboljši pokazatelj tega, ker je vedno najtežje ne kritizirati sebe in svojih postopkov. Večkrat imamo vtis, da je večina ljudi bolj naklonjena kritiziranju drugih in hvaljenju samega sebe, je resnica ravno nasprotna.
Težko nam je izdvojiti oz. ozavestit vzorce in slike, ki jih nosimo v sebi in katere so pogosto negativne.

Na drugi strani pa ljudje, ki imajo radi sebe, ne mislijo o sebi, da so leni, suhi, debeli, nespretni, nezaželeni, nevredni, neumni, itd. Oni enostavno razmišljajo o svojih pozitivnih lastnostih in na tem pozitivizmu gradijo svojo oceno in lastno samozaupanje.

Koper, 12.05.2006

Pozdravljeni Vsi
SOS za reko Rižano - kolesarski izlet po dolini reke Rižane
SOS za reko Rižano – dosti nam je nepotrebnega onesnaženja reke in onemogočanja prostega dostopa do izliva reke v morje

Vabljeni Vsi na kolesarski izlet dne 21.05.2006 v nedeljo ob 10 uri iz Ankarana ( Sv.Katarina – školjčna sipina) do izvira reke Rižane in nazaj . Izlet je turistični in je primeren za vse. Vsak gre na lastno odgovornost. V eno smer je cc 14 km vožnje ob reki – ravnice. V Ankaranu bomo napolnili v o,5 l morske vode v male plastenke in bo vsak eno popeljali do izvira reke , kjer bomo vodo pod zajetjem reke pri cerkvici izlili v reko.

Koper, 11.05.2006
Na izpustu neočiščenih tehnoloških vod pod križiščem Ankaran, pod Gostiščem Norbedo, spet teče v reko polno rib bela pena. Zakaj se še vedno to dopušča ? Za spuščanje neočiščenih odpadnih vod v reko polno življenje je kriva zastarela tehnologija. Nobene potrebe ni, da se to še vedno dopušča . Javno pozivamo pristojne službe in ministra za okolje Janeza Podobnika, naj že vendar enkrat odredijo vsem obratom na Bivju čistilne naprave.

Piše: Boštjan Resnik

Kapitalistično-potrošniška družba, ki je trenutno edina opcija "mainstream" razmišljanja, definitivno nima svetle prihodnosti. Nerodno je, da zaradi nje nima svetle sedanjosti že preveč ljudi, da ne omenjamo dejstva, da naše otroke zna oropati kakršnekoli prihodnosti.

Želim si pravičnejše družbe. Ampak ne le "kapitalizma s človeškim obrazom", ne hvala. Kaj bistveno boljšega, nekaj, kar bi temeljilo na vrednotah, ki jih zagovarja naše društvo, ne pa na tekmovalnosti in izkoriščanju, ki je osnova družbe, ki jo imamo sedaj. Kar nekaj let že tuhtam, berem in iščem kako boljšo varjanto in nabralo se je že nekaj možnosti.

Z dr. Janezom Drnovškom, predsednikom Republike Slovenije, se je pogovarjal Sašo Šegula Prosenc

Dr. Janez Drnovšek je ekonomist, ki je večino svojega profesionalnega življenja posvetil politiki. Že četrto leto predseduje Republiki Sloveniji. Pred tem je deset let vodil Vlado Republike Slovenije. Od maja 1989 do maja 1990 je bil predsednik predsedstva nekdanje Jugoslavije. Septembra 1989 je predsedoval vrhu neuvrščenih v Beogradu. V obdobju osamosvajanja Republike Slovenije je bil dr. Drnovšek glavni pogajalec med slovenskim vodstvom ter vodstvom nekdanje Jugoslavije in vrhom Jugoslovanske ljudske armade.
Proti koncu leta 2005 se je začel zelo aktivno zavzemati za rešitev humanitarne krize v sudanski pokrajini Darfur. Pred kratkim je ustanovil nevladno organizacijo Gibanje za pravičnost in razvoj.

S. I.: Pred nekaj meseci ste tako rekoč čez noč spremenili pogled na svojo vlogo predsednika države - zelo aktivno ste se začeli zavzemati za mir in pravičnost v svetu. Mediji in javnost so opazili vašo iskreno zavzetost. Kaj je sprožilo to spremembo?
J. D.: Ali je pomembno, kaj jo je sprožilo? Lahko bi odgovoril tako: človek na neki točki doseže raven zavesti, ki ga potem napeljuje, da začne delovati na tak način, da zapusti prejšnje, bolj običajne vzorce delovanja, ki so sicer v politiki morda bolj prisotni. Na neki točki potem ugotoviš, da to ni dovolj, da je treba začeti zares reševati probleme človeštva, ki se jih je precej nakopičilo, in da jih politika s svojimi običajnimi vzorci delovanja ne rešuje, vsaj ne dovolj, da je treba nekaj več. To spoznanje in zavedanje je recimo vzrok te spremembe.

Če v spletni iskalnik vtipkate "lepota", se števec zadetkov ustavi pri milijonu in pol. Če enako naredite po angleško, se številka povzpne na neverjetnih 925 milijonov. "Sreča" vam prinese dobrih sto milijonov zadetkov, "zadovoljstvo", tudi tisto s pornografskih strani, trikrat več, "uspeh" jih nabere milijon in pol. Torej več sto milijonov razlogov, prepričevanj in nasvetov za biti nekaj, kar niste, početi nekaj, česar ne marate, in podrejati se nečemu, kar izgubi smisel tisti trenutek, ko vas življenje postavi pred prvo resno preizkušnjo. In ker sta edini stalnici telesne lepote njena spremenljivost in relativnost, je brezmejno pehanje za njo še toliko bolj nesmiselno.

Od zunanjega znamenja privilegiranosti ...
Čeprav se v medijski poplavi lepih (ženskih) teles zdi, da se ženske že od nekdaj trudijo za lepoto, videz vara. V preteklosti so se z lepotičenjem v enaki meri ukvarjali moški in ženske, vendar le, če so prihajali iz najvišjih slojev. Skrb za lepoto ni bila povezana s spolom, ampak s privilegiranim življenjem. Olepševanje je pomenilo civiliziranost, standardi lepote pa so bili enaki za vse: izumetničene pričeske in lasulje, napudrani obrazi, našminkane ustnice, visoke pete. Na tem področju se je spolna opredelitev pojavila šele v 18. stoletju, ko so moški začeli svojemu videzu posvečati vse manj pozornosti, ženske pa vse več.

ČASOVNA PREGLEDNICA ZGODOVINE PROSTOZIDARSTVA V SLOVENIJI IN BLIŽNJI OKOLICI

1773 V Trstu deluje prva v pisanih virih izpričana loža z imenom "Sloga" ("La Concordia"), ki je štela leta 1774 dvanajst članov. Leta 1774 je kot prva škotska loža dobila konstitucijo iz Prage.

1776 Najverjetneje je bila tega leta v Trstu ustanovljena loža z imenom "Prava harmonija in sloga" ("L'Harmonie et Concorde universelle" oziroma "Zur wahren Eintracht und Harmonie").

1782 V Mariboru je bila ustanovljena loža "Združena srca" ("Zu den vereinigten Herzen"), ki se je leta 1783 preselila v avstrijski Gradec (Graz), kjer s časovnimi presledki deluje še dandanes.

1785 V Gorici je delovala loža "Pri pogumu" ("Zur Freiem Uthigkeit"), ki je leta 1785 štela petnajst članov. Najverjetneje je bila ustanovljena leta 1784 in verjetno ni delovala dlje od leta 1786.

Ko se s kom družim,
naj se imam za najmanjšega med ljudmi in naj imam v srcu tega človeka za največjega…

Ko vidim zla bitja,
ki jih mučita greh in bolezen, naj mi bodo ljuba in dragocena, kot če bi našel velik zaklad…

Ko zavistneži slabo ravnajo z mano,
me sramotijo in obrekujejo, naj doživim poraz in njim ponudim zmago…

Ko me kdo, ki sem mu zaupal in pomagal,
hudo prizadane, naj ga imam za najboljšega guruja…

Torej,
naj vedno pomagam vsem bitjem in jih osrečujem,
naj skrivaj vzamem nase njihove rane in trpljenje…

Langri Thangpa (11. stoletje)

Bil je še ne prav pomladni dan. Zunaj je sijalo sonce, ki ga je na trenutke pokrivala megla. Na tak dan je deklica Vilinčica vedno malce otožna. Melanholična. Kot vreme. Je sonce in ga ni.

Tako se je počutila deklica Vilinčica tega dne. Navzven je kazala vesel obraz, v srčku pa je bila žalostna. In sploh ni vedela zakaj. Kar zgodilo se ji je.

Pa se je odpravila na sprehod. Čeprav ni imela določenega cilja, so jo noge kar nosile. Najprej je šla čez mesto mimo izložbenih oken in se pri vsakem malo ustavila. V izložbah so visele prekrasne obleke. Kako rada bi si katero izbrala. Pa ni imela denarja, da bi si jo kupila. In je šla dalje.

Ko je bilo mesto za njo, se je odpravila proti obali. Vedno je občudovala morje. Vedno jo je pomirjalo. A tega dne je bilo tudi morje otožno. Kot ona. A morje ni bilo vedno otožno. Bilo je tudi veselo. Če je bila deklica Vilinčica vesela, je bilo tudi morje veselo. Ko pa je bila žalostna, je bilo tudi morje žalostno. Zato je tako rada imela morje. Vedno jo je razumelo.

In usedla se je na klopco.