Če želite, premislite!

Sem in tja se prižge v nas globlja lučka zavedanja, ki nas povezuje z vsem bivanjem, če se odpremo s srcem.
Čas, ko se prebuJa dan, najbolje naznanjajo ptice s svojim žgolenjem. Vsaka na svoj napev uglašuje dan, ki je pred nami. Njihovo petje diha z naravo, ki se prebuja. Naznanja svetlobo, ki se svita. Če doživimo te trenutke jutra z njimi, se odzovemo v miru in hvaležnosti. Zavemo se odgovornosti do vsega, kajti vse je bilo ustvarjeno z namenom.

Kaj pa delamo večinoma?
Zbudi nas glasna budilka, čepav imamo uro v sebi. Brzimo z avti v službo, nestrpni do vseh, ki ne vidijo, da se nam mudi. Povzročamo neznanski hrup na nebu in zemlji.
Morda nas ptice s svojim umiranjem prosijo: "Umirite se, ljudje!".
Gabrijela

USTVARJANJE PIRAMIDE LUČI

Piše: Igor Kononenko

George Ivanovič Gurudjieff (?1877-1949)
grško-armenski filozof, mistik in duhovni učitelj.

Rodil se je v Aleksandropolju (Leninakanu) v Armeniji v takratni Rusiji blizu turške in iranske meje. Oče je izhajal iz grške družine, ki je v Rusijo pobegnila pred turškimi pohodi. Gurudjieff je imel še mlajšega brata in sestro. Na jugu Kavkaza se je poleg pravoslavnega krščanstva spoznal s kulturami mnogih narodov: Rusov, Grkov, Turkov, Irancev, Tatarov in Armencev. Sprva je krajši čas hodil v grško šolo, zatem pa so ga prepisali v rusko šolo, hkrati pa je pomagal očetu pri različnih opravilih. Ker je bil nadarjen, so ga izpisali iz šole in je nadaljeval šolanje pri zasebnih učiteljih. Zgodaj se je začel zanimati za temeljna življenjska vprašanja.

Začel je potovati, da bi našel odgovore. Tekoče je govoril osemnajst (neevropskih) jezikov, hkrati pa se je izuril v različnih poklicih, duhovnih in mističnih tehnikah, svetih plesih ter borilnih veščinah. Trikrat je bil tudi hudo ranjen. Prepotoval je velik del srednjega in dalnjega vzhoda ter srednje Azije, kjer je uspel navezati stik z različnimi težko dosegljivimi okultnimi in duhovnimi centri. Od mnogih mistikov in duhovnih učiteljev je zbral starodavna učenja in jih združil v celovit sistem (sam ga imenuje tudi ezoterično krščanstvo).

Piše: Branko Štrucl (Haložan)

Dejstvo, da vsak posameznik v življenju zasede vse generacijske vloge, je prav gotovo globoko zakoreninjeno v kolektivni zavesti vseh državljanov. V preteklosti so ljudje na stare dni iskali varnost v lastni številčni družini, danes pa jo je treba iskati predvsem V ZAUPANJU IN SOLIDARNOSTI OD MLAJŠIH GENERACIJ.

Seveda medgeneracijski sporazum ne more temeljiti izključno na zakonodaji, temveč izvira iz pristnega človeškega sočutja in skrbi za vsa pomoči potrebna živa bitja.Vsakdo se namreč iz svoje osebne izkušnje zelo dobro zaveda, da bo prej ali slej sam ali pa morda njegov družinski član na lastni koži izkusil nemoč in potrebo po vzajemni pomoči. Zato bi bilo izredno kratkovidno privilegirati določeno generacijsko skupino na račun drugih, ko pa dobro vemo, da se ne moremo izogniti nobenemu življenjskemu obdobju niti posledicam, ki jih to prinese.

Ali veš kaj je ljubezen?

Kakšno neumno vprašanje si morda rečeš,
ampak naj ti povem,
če ne čutiš svoje ljubezni prav zdaj,
skozi svojega srca-diha raj,
ne veš kaj ljubezen je,
kajti tvoja ljubezen je
vse tvoje občutenje tvojega lastnega srca,
ki vedno mora biti v tem trenutku zdaj
in ne v nekih lepih preteklih spominih.

Slovenske mestne ulice so se danes znova spremenile v veliko plesno dvorano. Na Straussovo četvorko iz opere Netopir je plesalo kar 23.628 maturantk in maturantov, ki so tako postavili nov svetovni rekord za Guinnessovo knjigo rekordov. Nov rekord so postavili tudi v Ljubljani, kjer je četvorko zaplesalo 7228 mladih. Plesali pa niso le v Sloveniji, pač pa so na Straussovo četvorko zaplesali tudi mladi v Avstriji, Srbiji in Črni gori, na Hrvaškem in Madžarskem.

Med arheološkimi raziskavami dna Blejskega jezera je delovna skupina za podvodno arheologijo pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v začetku tega tedna pri izlivu jezera v Mlinem odkrila pomembno prazgodovinsko najdbo. Gre za popolnoma ohranjen bronasti meč iz 13. ali 12. stoletja pred našim štetjem, ki je bil najverjetneje v jezero odvržen v ritualu.

Spoštovani obiskovalci! Kdor je doma v okolici Izole, Kopra Pirana je vabljen na krvodjalsko akcijo! Ker krvi vedno primanjkuje, vedno več je nesreč, vedno več bolnikov, vedno več operacij, dajte se odločiti in darujte kri kadarkoli v izolski bolnišnici, ni važno kakšno krvno skupino imate! Bolnišnica ima kri na zalogi, vendar je ta zaloga za primere kakšne hujše nesreče ali potrebe! Lep in prisrčen pozdrav! Frančiška Požar

Avtorici: Urška Lunder, Lijana Zaletel Kragelj; Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani

Številne raziskave dokazujejo, da imajo zdravniki v današnjem času ob vedno bolj zahtevnih obvezah v oskrbi bolnikov vedno večje težave pri vzdrževanju osebnega smisla in poklicnega zadovoljstva. Tudi število zdravnikov, ki izgorevajo ob svojem delu, narašča. To se ne dogaja samo drugod po svetu, pač pa tudi pri nas (1). Vzroki za takšno stanje so različni, gotovo pa je med njimi tudi bistveno manjša sposobnost/pripravljenost vživljanja v čustva drugih ljudi (empatija). To lastnost smo v študiju medicine po celem svetu že davno v preteklosti začeli odrivati na stran, saj se na prvi pogled zdi, da za dobro medicinsko prakso sploh ni potrebna. Še več, steroetipno zdravniki razmišljamo celo, da so stresi manjši, če se od svojih varovancev (bolnikov) čustveno distanciramo. Vendar pa je resnica precej drugačna. Sposobnost empatije lahko na marsikaterega zdravnika deluje celo zdravilno in zmanjša njegove stresne obremenitve.

Pri spolnosti je način dihanja zelo pomemben. Deluje predvsem kot spolna spodbuda, hkrati pa vpliva tudi na dvig zavesti. S spreminjanjem načina dihanja spreminjata partnerja tudi svojo izkušnjo. Hitro in plitko dihanje je povezano z razburjanjem, počasno pa z mirnostjo. Dihamo v skladu z učinkom, ki ga želimo doseči. Preden nas spolna dejavnost potegne v svoje vrtince, je dobro vsaj nekaj časa posvetiti zavedanju dihanja.

Med odnosom navadno pride do zadrževanja diha. V napetih položajih ali pri zadrževanju ejakulacije je to koristno. Namerno zadrževanje diha tudi okrepi orgazem. Drugače pa je z nenamernim zadrževanjem diha. Ta je običajno izraz zakrčenosti in napetosti ter onemogoča pretok telesnih energij. Ljudje zadržujejo dih, ker se skušajo izogniti občutku bolečine. Plitvo in hitro dihanje učinkuje kot anestetik, vendar pri odnosu zmanjšuje užitek doživetja.

Osnovno pravilo tako v življenju kot tudi med spolnim odnosom je, da dihamo globoko in popolno. Popolno dihanje sestavlja vdih, zadrževanje vdiha, izdih in oddih. Globoko in počasno dihanje je zelo uporabno pri spolnem odnosu. Bolj ko globoko dihamo, večja je intenzivnost odnosa. Ko je dihanje počasno, njegov ponavljajoči ritem energetsko napolni obe telesi. Pri upočasnitvi srčnega utripa dihanje postane globlje, premori med vdihi pa daljši.

Uvod

V tem članku bi rad razmejil svoje poglede na temo zdravljenja depresije. Pišem predvsem iz svojih življenjskih izkušenj, tudi sam imam namreč zelo občutljivo srce, nizek prag občutljivosti in visoko rahločutnost in kot tak včasih težave sam s sabo. Hmm. Verjetno sem glede tega na istem in morda celo na slabšem kot večina depresivnih ljudi, ki jih poznam....ampak, to je že druga zgodba... Predvsem pa pišem iz terapevtskih izkušenj in kot priča napredku ljudi, nad katerimi je uradna medicina/psihiatrija „dvignila roke“ (beri: predpisala psihoaktivne substance) in jih označila za bolezensko depresivne.

Kot terapevt humanistične psihoterapije se v okviru seans Clearinga z depresivnimi osebami torej kar pogosto srečujem. In da, res je, depresija je dejansko zelo resna težava in nikakor jo ne gre jemati kot nekaj površnega in enostavno ozdravljivega. Napredek je v teh situacijah vseprej kot posut s pomladanskim cvetjem. Travme iz preteklosti (ranega otroštva, recimo) in nakopičene nerazčiščene težave in nedoslednosti pri soočanju s svojo intimno resnico nas vse dejansko zelo zelo pogojujejo oz. dopuščamo, da nas pogojujejo.

Včeraj popoldne se je moja hčerka vrnila iz šole vsa nasmejana in se napotila naravnost v svojo sobo, celo ne da bi me poljubila, kar ponavadi nikoli ne pozabi.
Kaj jo je tako navdušilo? Ko celo po eni uri ni prišla iz sobe, sem se neopazno približal in pokukal skozi priprta vrata. Osvobodila je svojega majhnega zajčka iz kletke, kjer se je hranil z listom zelene solate in vodo iz banjice. Naredila je tudi majhen železen voz, v katerega je vpregla zajcka. Zajec je izgledal kot kaksna stara vprezena žival.
'' To je pa res čudno, ''sem si rekel, ''moja hčerka se sploh ne meni za dolgouščevo družbo.''

Zajček, sicer navajen ljubezni in ljubkovanja, je bil obravnavan s čisto objektivno znanstvenega stališča. Vsake toliko časa je napolnila vozicek s peskom in prodniki ter vščipnila Bunnya. Potem je opazovala vsako njegovo reakcijo, tudi najmanjšo in jo zapisala. Ubogi zajček je nekaj časa uspešno premikal voziček s kratkimi skoki, potem pa je postala teža prevelika in zajček je postal okoren, dihanje se mu je pospešilo, začel je tudi skrtati z zobmi. Voziček se ni premaknil niti za centimeter več in ščipanje je postalo brezuspešno. Hčerka je vzela zvezek in zapisala težo 400 gramov. Številko je povedala ponosno in naglas.
Odločil sem se, da posredujem: ''Ali mi lahko poveš, kaj delaš? ''

PROSTOZIDARSKA LOŽA "PRIJATELJI RIMSKEGA KRALJA IN NAPOLEONA"

Največ verodostojnih virov, ki nam lahko pomagajo pri pisanju zgodovine prostozidarstva v Sloveniji, je na voljo za čas, ko je v Ljubljani, nekdanji prestolnici Napoleonovih Ilirskih provinc, delovala loža "Prijateljev rimskega kralja in Napoleona" ("Les Amis du Roi de Rome et de Napoleon").

Prvi je o tej loži pisal slovenski literarni zgodovinar France Kidrič, ki je svojo razpravo objavil leta 1914 v Slovanu, reviji za književnost, umetnost in prosveto. Druga Kidričeva razprava je pod naslovom "Framasonske lože hrvaških zemelj Napoleonove Ilirije" izšla v zborniku Rad Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu leta 1915. Izhodišče za obe razpravi je bilo gradivo dunajskega policijskega arhiva in vrsta zaupnih poročil, ki so jih v letih od 1813 do 1833 o članih ilirskih lož pošiljali dunajskemu policijskemu ravnateljstvu razni zaupniki in uradniki.

Kidrič je že opozarjal, da je treba biti pri presoji policijskih poročil previden. Dokončno sliko o odmevu prostozidarskih idej v deželah, ki so jih zasedli Francozi, bomo imeli šele, ko bo dostopen arhiv Velikega orienta v Parizu, saj so lože v Ilirskih provincah večinoma delovale pod njegovo zaščito.

I. Društvo za zaščito ustave in žrtev cerkve meni, da je katoliški krst dojenčkov oz. otrok v nasprotju s slovensko ustavo, kar vse utemeljuje s spodaj navedenim.

1. Ustava v 41. členu določa: »Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja.

Poglejte si tale posnetek:
http://view.break.com/98965

Sicer sem kemik, pa imam svoje dvome o tem. Tudi naftni lobi v Ameriki je utišal že kar nekaj takih izumov, pa glede na to, da ameriška ekonomija sloni na nafti...bi dvomil. Najprej sem mislil, da gre za vodikove celice (razcep vode na kisik in vodik)...Ne vem, zanimivo, morda pa je kaj na tem :)

LP Mitja

Piše: Tina Gajšek

Zeleno, ker te ljubim zeleno.
Enostavno, ker te ljubim takšno.
Harmonično, ker si ti tisto, ki mi daješ notranji mir in zadovoljstvo.

Na začetku bi rada pojasnila ta pojem v naslovu. Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo ali kaj naj bi bilo? In vam že v naprej zagotavljam, da to ni še en tek na etikete "bio" in "eko". Sicer se uporablja tudi izraz permakultura ali v nekaterih virih tudi naravno kmetijstvo in vsi govorijo o isti stvari in so vsi primerni. Sama rajši uporabljam miroljubno kmetijstvo, ker nam že takoj ta izraz veliko pove in asocira na sožitje, nekaj, kar ni agresivno poseganje v okolje.

Je zelo kompleksen sistem kmetovanja, zgrajen na močnih temeljih, saj spoštuje in upošteva osnovne zakonitosti našega živega organizma, Zemlje. Je pa tudi res, da je potrebno za takšno vrsto kmetovanja imeti resnično znanje in o njegovi pravilnosti dokazujejo vsakodnevno le rastline in živali same na nekem območju. Zato je vedno dinamično in ni dovolj le znanje iz knjig, ampak se je treba naučiti tudi veščine pozornega opazovanja.

Piše: Jernej Kernc

Alternativna medicina v svetu

Mnenja o alternativnih metodah zdravljenja so različna. Mnogo kritikov, kot tudi zagovornikov, meni, da je izraz ''alternativna medicina'' zavajajoč. Nekateri menijo, da je zahodna medicina ''alternativna'', saj so tradicionalne metode starejše. Spet drugi trdijo, da so izraz izumili zagovorniki klasične medicine, z namenom, da bi očrnili in se oddaljili od naravnih terapij. ''Tako imenovana ''alternativna medicina'' je pot, ki jo izbira naš planet. Je kombinacija vseh dobrih zdravstvenih idej, ki jih je kdaj razvilo človeštvo, v vsaki državi in kulturi na tem planetu.''

Kritiki alternativnih metod pravijo, da le-te niso efektivne in se temu primerno sploh ne morejo imenovati ''alternativa'' konvencionalni medicini. Richard Dawkins, profesor na Oxfordski univerzi, je alternativno medicino nekoč pikro označil kot: ''skupek metod, ki jih ni moč preverjati, se ne pustijo preverjati ali pa vztrajno vračajo negativne rezultate. (op. prev.)''
Vsi, t.j. zagovorniki in kritiki alternativnih metod pa se strinjajo, da alternativne metode lahko postanejo uradno sprejete kot del konvencionalne medicine, če se dokaže, da so učinkovite.

Piše: Franc Rozman

Človek doživlja svoj razvoj in napredek predvsem na osnovi dogajanja v miselnem svetu. Ustvarjalnost in zavedanje kot rezultat miselnega sveta je omogočila človeku tako pomembno vlogo v stvarstvu in takšno prednost pred živalmi. Če je tako, se napore zanesljivo splača vlagati predvsem v razvijanje in širjenje miselnega oziroma duhovnega sveta.

Če je tako, bi morali ljudje imeti več navodil, kaj naj delamo, da bomo ustvarjalni in duhovno poglobljeni.

Verjetno bomo za krepitev telesa skrbeli s telesno rekreacijo, za krepitev duha pa z duhovno rekreacijo. Energijo, s katero razpolagamo, moramo smiselno porazdeliti deloma na fizične, deloma na miselne oziroma duhovne aktivnosti.

Pomena miselnih aktivnosti se zavedamo vsi. Veliko sva govorila o ustvarjalnosti. V sodobnem svetu za miselne aktivnosti pogosto uporabljamo tudi izraz "meditacije" in "viharjenje možganov" (brain-storming). Indijci uporabljajo "jogo", poznamo pa še mnogo drugih načinov za vzpodbujanje miselnih aktivnosti.

Prihaja poletje in čas glasbenih festivalov in uličnih dogodkov. Če si želiš to poletje pomagati reševati svetovno podnebje in spoznati kopico ljudi, obenem pa uživati ob dobri glasbi in zaslužiti se kakšen tolar za povrh, beri dalje.

Fokus, društvo za sonaraven razvoj pripravlja v letošnjem poletju skupaj z mednarodno organizacijo Friends of the Earth Europe poletno podnebno kampanjo. V okviru te kampanje bomo izvedli 4 - 6 akcij: postavili bomo razstavo o spreminjanju podnebja ter ob razstavi ljudi pozivali, naj naredijo 'dogovor' z vlado. Slednje pomeni, da bodo lahko ljudje vlado pozvali, da npr. sprejme strožje ukrepe za učinkovito rabo energije, v zameno pa bodo obljubili, da bodo tudi sami kaj prispevali (npr. rabo varčnih žarnic ali vožnjo s kolesom). Vsak svoj 'dogovor' napiše in se z njim slika. Po koncu akcije bodo zbrane fotografije predane slovenski vladi, postavljene pa bodo tudi na svetovnih pogajanjih za reševanje problema spreminjanja podnebja.

V četrtek, 18.5. ob 12. uri se bo v parku Tivoli pričel osrednji del letošnjega Festivala pomladi. Zabavno kreativno druženje v okolici Jakopičevega sprehajališča bo potekalo v četrtek in petek od 12. do 22. ure, v soboto pa do 19. ure, ko bo na vrsti zaključni brezplačni open air koncert z gostoma iz Velike Britanije DJ Yodo in Vector Lovers ter domačimi izvajalci Sunday Sessions in Nova Viator – Live.

Unicef Slovenija je danes osnovnim šolam po vsej Sloveniji podelil 5650 nogometnih žog z namenom, da bi se otroci med seboj spoštovali, vzajemno sodelovali in kakovostno preživljali svoj prosti čas. S tem so sklenili prvi sklop aktivnosti, s katerimi opozarjajo na medvrstniško nasilje v Sloveniji, so sporočili iz Unicefa Slovenija.

Obisk savne lahko zelo pomaga otrokom, celo dojenčkom, ki trpijo za dihalnimi težavami, kot je astma, in alergijami, pravi češki zdravnik Antonin Mikolašek. "Savna ne predstavlja nobenega problema za otroka, prav nasprotno," pravi Mikolašek, sicer specialist in avtor knjige o tej temi.

Piše: Marko Pogačnik

Z vodo smo tudi prepojeni! Voda uteleša tisti vidik zemeljske zavesti, ki upravlja z življenjskimi procesi, s kroženji življenjskih sil in uresničenjem življenja samega. To velja tako za kroženje življenjskih sil znotraj našega večrazsežnostnega okolja, kot za kroženje znotraj našega telesa in čustvenega sveta.

Vendar ne misliti samo na telo vode, ki ga doživljamo kot morske mase, telesa rek in kot prho vodnih kapljic razpršenih v ozračju! Voda predstavlja določen vidik zemeljske zavesti, njenega spomina, povezanega s procesi kroženja in udejanjanja življenja na zemeljskem površju, pa tudi v vesolju nasploh.

Nekateri znanstveniki menijo, da imajo vodni kristali neprimerno večjo sposobnost spomina kot silicijevi. Saj ne gre za to, kdo je boljši. Dejstvo je, da je voda nosilka zavesti življenjskih procesov, tako v nas in okrog nas, voda je vsepovsod. Naš čustveni sistem, ki je z vodo v resonanci, lahko v vsakem trenutku iz vodnih kapljic prikliče informacijo, potrebno za zdravje ali razvoj danega človeškega bitja, živali ali pokrajine.

»Oči vidijo tisto, kar si želiš videti,« je dejal Popotnikov glas. »Pa je to resnica? Ali iluzija?«

»Kaj sploh je resnica?« je vprašal Eden.

»Resnice ne moremo videti… slišati… okusiti… otipati…« je dejal Popotnikov glas. »In to je največji človekov problem… Zavedanje. Vidi, sliši… prebere nekaj in hoče verjeti. Mora verjeti. Napaka. Resnica ni nekaj, kar je mogoče ponarediti… Resnica je mozaik, sestavljen iz tisočih drobnih kamnov spoznanj. Ker nismo odprti, razumevajoči, naenkrat lahko poberemo le en kamen… Da pa bi zmogli videti resnico kot celoto, se moramo naučiti razmišljati in razumevati. Mozaik resnice je delo, ki nas presega… presega naš svet… Gledati smo sposobni… pa smo sposobni tudi videti?«

»Kako potem ločiti resnico… od iluzije?« je vprašal Eden.