Piše: Ranko Štingl

Socialna praviènost je pojem, ki se uresnièuje v veèji ali manjši meri, ni relativna kategorija, ta ali obstaja ali je ni. Seveda z vidika tistega, ki dela korekcije v smeri vzpostavljanja le te, je razmišljanje, da je dal dovolj in tisti, ki je prejemnik misli, da je te premalo. Ampak kaj je dejstvo? To, da je uresnièevanje socialne praviènosti odvisno od ogromnega števila dejavnikov, ki vplivajo v družbi.

Pa si poglejmo kako je s tem v Sloveniji. V èasu t.i. socialistiènega samoupravljanja smo imeli navidezen socialni mir in obèutek socialne enakosti, ki pa je temeljil na ekonomski neuèinkovitosti družbenega sistema in se je prav zato razblinil kot milni mehurèek in pripeljal v težko krizo in tudi razpad Jugoslavije, èe ne upoštevamo ideoloških razhajanj in poskusa hegemonije enega izmed konstitutivnih narodov oz. narodnosti.

In kakšne so razmere danes? Porazne. Posebej po »dovoljeni« novi prvobitni akumulaciji kapitala, ki se je zgodila v zadnjih 15 letih. Roko na srce. Politika se je odloèila za tržni, »uèinkoviti« model gospodarstva, ki pa ga spremlja tudi premik iz socialnega v nesocialni model odnosov. Ampak drugaèen prehod tudi ni bil mogoè? Kako bi sicer lahko unièili tedanji model družbeno ekonomskih odnosov? Kako ga »revolucionarno« spremeniti, da bi dobili privatni kapital? In kako bi to bilo možno izvesti, èe ne s »prilašèanjem« firm, prelivanjem kapitala, steèaji, ekonomskimi likvidacijami podjetij? Kakorkoli že, zgodovino pišejo zmagovalci, to smo tudi sicer Slovenci v zgodovini dostikrat obèutili.

Vse težave in frustracije so pri tem obèutili delavci, ljudje, državljani. Po tem smo po kratki vladavini pomladnih strank imeli vladavino ene politiène miselnosti in uspeli so se zgraditi fevdi, ki so »dali kruh in blagostanje 10% Slovencev, zdaj imamo drugi politièni blok, ki »daje kruh« drugim 10% Slovencev, ostalo pa je podvrženo razmeram tržnega gospodastva in prosti presoji »novih« lastnikov kapitala, ostali so tako ali drugaèe izkljuèeni.

V Sloveniji smo v obdobju formiranja kapitalskih povezav, koncentracije kapitala, ustvarjanju mega kapitala (v okviru slovenskih razmer, seveda). Nekatere strukture pa so v samo zadnjih 10 letih obogatele, ker so imele to sreèo, da so upravljale z državno lastnino. Istoèasno imamo regionalno politiko, ki se v praksi ne uresnièuje, ker nimamo formiranih praktièno delujoèih regionalnih nosilcev, prav tako pa je sistemska politika v službi kapitala in ne socialne praviènosti. Zakaj? Poglejmo samo na podroèje turizma. Pred sprejemom je že druga Strategija turistiènega razvoja, ki zopet favorizira kapitaske povezave in olajšuje vlaganja v hotele ali hotelske verige, igralnice, terme, welness centre ter golf igrišèa. To pomeni popolno izkljuèenost cele vrste dejavnosti, kot je domaèa ponudba, roèna dela, izdelke domaèe obrti, pozabljene obrti, ljudske igre, bogata etnološka in kulturna dedišèina, cerkve in gradovi, vse tisto, kar je lahko »sol« slovenske ponudbe.

Vsa ta ponudba je lahko najpomembnejši motiv, da se turist odloèa, kje bo preživel svoj dopust, saj je ostala ponudba velikih sistemov prisotna v vseh okoliških državah. In to je resnièno velika socialna izkljuèenost. Ampak to je povezano tudi s spremembami in dopolnitvami definicije nosilcev turistiène ponudbe. Tako so potem vsi ti socialni subjekti izkljuèeni, nimajo dostopa do sistemskih virov sredstev, evropske pomoèi, niso ne v Strategiji, ne v programu in ne v davènih stimulacijah in oprostitvah. In to so èisto praktiène implementacije in posledice in še eno podroèje možnega delovanja Gibanja.

Gibanje se ne more strinjati s prakso, da je samo 10% Slovencev sposobnih, inovativnih, propulzivnih. Mnogi drugi pa, ki nimajo politiènih mecenov, zvez in te sreèe, da živijo v prestolnici, pa so odrinjeni in jim je onemogoèeno dati svoj prispevek k razvoju. Podobno opozarjajo tudi naši študenti, ko se borijo proti izkljuèenosti pri študiju. Medtem, ko so v boljšem položaju doloèeni posamezniki in strukture, pristajamo na to, da je samo del populacije razvit in sposoben dati svoj prispevek. Kje so možnosti starejših, izkušenih, sposobnih kadrov, ki se ne morejo zaposliti, kljub izobrazbi in uspehom, mladi, ki prav tako ne dobijo služb, zapostavljenost žensk, tudi pritiski na zaustavitev natalitete (pogojevano z ohranitvijo zaposlitve), invalidi, itn.

Gibanje bo imelo veliko nalog, da bo pomagalo premagati in spreminjati te težnje. Brez tega ne bo razvoja, ne inovacij, ne socialne praviènosti in tudi ne optimalne ekonomske rasti ter enakomernejšega razvoja celotne slovenske družbe. Ogromno nalog, ki pa se v veliki meri tièejo vzvodov oblasti. Povezovali se bomo z vsemi dejavniki, ki lahko kakorkoli spreminjajo obstojeèe razmere, predlagali spremembe obstojeèe sistemske zakonodaje, izvedbene akte, zbirali vse predloge ljudi, spoštovali in upoštevali veliki miselni in inovativni potencial naših ljudi….
Brez dvoma da bomo iniciirali tudi ogromno projektov, ki bodo vzpodbudili razvoj v smeri socialne praviènosti, enakih možnosti za vse.

Ko bomo spreminjali razmere doma, bomo bolje pomagali reševati tudi vse socialne izkljuèenosti in krivice po svetu.

Vir: www.gibanje.org