NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Predlog   
    ponedeljek, 5. junij 2006 @ 05:06 CEST
    Uporabnik: Anonymous

    * socialaPiše: Marina Butala

    Spremenimo vojašnice v cvetoča polja - za bodočnost naših otrok.

    Včasih so pri nas fantje vsaj v vojsko morali hoditi, da so odrasli. Zdaj na žalost niti tega nimajo. Kje naj odrastejo, če v današnjem očetu zelo pogosto nimajo moškega, po katerem bi se lahko zgledovali, da bi zrasli v pozitivno naravnane ljudi, ki gledajo na bodočnost kot na nekaj, na kar sami lahko vplivajo s svojim trudom? Mnogo očetov je dandanes razočaranih nad družbo v kateri živijo. Preveč od drugih pričakujejo in ne pomislijo na to, da bi pravzaprav sami morali nekaj za to storiti, kar želijo. Pravijo, da se vzgaja z vzgledom. Česa se torej lahko njihovi potomci moškega spola od njih naučijo? Posnemanja negativne očetove naravnanosti in temnega gledanja na bodočnost?

    Ali ne bi bilo torej smiselno vpeljati novo zvrst organizacije, ki bi odigrala neke vrste vlogo vojske, toda v drugačne namene, miroljubne in bolj pozitivne? Zato da bi fantje (in tudi dekleta, ločeno seveda), ki bi se tega udeležili, postali bolj odrasli in bolj odgovorni ljudje, predvsem pa bolj zreli. Obenem pa bolj pozitivno naravnani in ustvarjalni. Predvsem zase, posledično pa tudi za druge.

    Mislim, da bi bilo.

    Meni osebno se komune, ki so sicer namenjene predvsem narkomanom, ki se želijo rešiti odvisnosti, zdijo zelo dober primer, po katerih bi se lahko zgledovali. Učijo sodelovanja, učijo komunikacije, učijo vere v dobro in tovarištva, učijo delati in učijo ljubezni do zemlje, živali in soljudi. Zato ni čudno, da večina tistih, ki so živeli v komunah, pridejo iz njih drugačni, boljši. V mnogih primerih boljši od tistih ljudi, ki so jih pustili zunaj.

    Ali ni v Sloveniji dovolj zemlje, kjer bi se lahko postavile na noge nove zvrsti komun, »državne komune«, v katere bi obvezno morali vstopiti vsi fantje in dekleta pri določeni starosti, podobno kot je bilo to določeno za vstop v vojsko, kjer bi le ti morali preživeti najmanj eno leto svojega življenja. Ne bi to za njih bila kazen, pač pa šola življenja, kjer bi se naučili vseh tistih pozitivnih stvari, ki nekaterim že danes dajejo že obstoječe komune. Poleg tega, z življenjem ločenim od staršev, bi se naučili razmišljati s svojo glavo. In kdo ve, kakšni krasni odrasli ljudje bi se v mnogih primerih lahko na novo rodili ob tej izkušnji.

    Mislim, da bi takšne državne komune lahko mnogo pripomogle k temu, da bi postali bolj zdrava družba kot smo danes. Marsikje se da prebrati, da so veliki ljudje naše zgodovine, govorim o pozitivnih velikih ljudeh, morali preživeti ali pomanjkanje ali ločenost od družine, da so začeli razmišljat s svojo glavo in iskati pozitivne rešitve.

    Ali ne bi raje naša država, namesto da financira vojsko, financirala takšne skupnosti? Prav gotovo bi porabila manj denarja, kot ga danes porablja za vojašnice, precej manj, glede na to, da bi v večini primerov takšne državne kmetijske skupnosti bile samozadostne. In bi preostanek denarja lahko šel v mnogo bolj koristne namene. V financiranje vseh tistih, ki bi se radi začeli ukvarjati z ekološkim kmetovanjem na primer. In drugim podobnim namenom.

    Ali ne bi raje tistih nekaj malo vojaščnic, kolikor jih je še ostalo in za katere se sprašujem, čemu so sploh namenjene, glede na to, da nas je samo dva milijona (manj kot v nekem večjem mestu sosednje države), spremenili v kmetijske ekološke skupnosti za bodočo generacijo bolj zdravih ljudi? Tako v telesu, kot tudi v glavi. In predvsem v srcu?

    Čemu nam služi tistih nekaj vojašnic in ves aparat, ki k temu spada? Zaradi imidža pred ostalim svetom? Ali to res potrebujemo, takšen imidž? Ali si ne bi raje v svetu ustvarili imidža dežele, ki je pozitivno naravnana do svojih ljudi, imidža dežele, ki ljubi svojo naravo in ki nekaj za to tudi naredi? Ampak ne z vojsko. Pač pa tako, da svoje otroke pošlje za vsaj eno leto kmetovat z namenom, da se nečesa naučijo na tak način. Saj lahko samo tisti človek, ki je v neposrednem stiku z naravo, z zemljo in z živalmi, vsaj neko obdobje v svojem življenju, postane in ostane zdrav človek. Celostno zdrav.

    Že v času Indijancev so počeli nekaj podobnega. Ko so še mlade fante pošiljali v samoto ali gozd, zato da so se sami znašli kot so vedeli in znali. In so lahko prišli domov šele tedaj, ko so imeli v rokah dokaz, da so se spopadli z medvedom ali podobno živaljo in so preživeli.

    Ali ne bi lahko bilo nekaj takega tudi pri nas? Seveda ne tako kot so imeli v navadi Indijanci. Mi ne potrebujemo dokaza v obliki medvedjega zoba. Za nas je lahko dokaz to, da je tistemu, ki bi vstopil v takšno skupnost, naslednje leto nekaj zraslo. Kot posledica njegovega osebnega truda in pa sodelovanja z drugimi.

    Včasih so temu namenu bile namenjene tudi brigade. Sicer za krajši čas, ampak nekaj je že bilo. Toda tudi tega danes ni več. Ali ne bi vzeli modrost preteklosti in jo prenesli v današnji čas? Toda na drugačem, bolj pozitiven način.

    To je moj predlog.

    Lahko bi kljub raznoraznim grdim stvarem, ki se dogajajo po svetu, postali dežela, ki bo v praksi uresničila geslo iz 60 let »živimo v cvetju« in bi tako dali vzgled celemu svetu, kako se da lepo živeti. To pa se bo zgodilo samo tedaj, ko bomo našim mladim ljudem pokazali lepoto življenja na zemlji. Tudi v praksi in ne samo v besedah. Ker bodo samo z življenjem z zemljo, v strogem kontaktu z njo, spoznali planet, na katerem živijo in bodo zato cenili tisto, kar njim in vsem nam lahko ta planet podari.

    Vir: www.gibanje.org

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.gibanje.org
  • Več od avtorja Anonymous
  • Več s področja * sociala

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Gibanje-PredlogVojasnicePoljaButala

    No trackback comments for this entry.
    Predlog | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,45 seconds