Samo pogledam te v oči
in takoj vem kako blizu
svojemu srcu si ti,
ali govoriš iz glave,
ali iz svojega srca,
ali tvoj glas res prinaša ta mir,
sporočilo milega ti Boga,
ali pa ti prinaša le zbir,
tvojega brezveznega nakladanja.

Ne gradi prijatelj življenja,
samo iz kulis potemkinovih vasi,
notranji dih življenja te lahko okrepi,
tvoje srce te lahko skozi tvoj dih umiri,
doda ti ta dišeči vonj tvoje mile ti večnosti.

Piše: Marko Pogačnik

Človeku se zdi, da hodi po površini zemlje, da se planet Zemlja nahaja pod našimi nogami. Nikakor ne! Človek živi skupaj z drugimi bitji narave znotraj Zemlje. Zemlja nas obdaja. Zemlja ni samo prst in trda kamnina pod našimi nogami. Tudi ozračje, v katerem se kopamo, je del Zemlje. Snov Zemlje se v obliki atmosfere širi visoko nad našimi glavami. Dejansko živimo v objemu Zemlje.

Slednje velja za materialno raven bivanja. Na vitalno-energijski ravni je še bolj očitno, da človek živi znotraj zemlje. Vse kar okrog nas in v nas obstaja, žarči. Elektrika bivanja nas vse povezuje. Iz energijskih polj, ki nas obdajajo, se ne moremo izvzeti. Živimo znotraj prepleta Zemljinih energijskih polj. Kaj pa zavest? Zemlja je gigantska krogla zavesti, inteligenca, ki uravnava vsak atom, vsak drobec biti in hkrati celoto bivajočega. Vsak izmed nas je vpet v pretakanje misli Zemlje, pretakanje, ki smo ga poimenovali "življenje". Hkrati vsakdo predstavlja eno od inteligenčnih vlaken Zemlje, agens znotraj njene celovite zavesti. Ali po tem takem ni očitno, da živimo znotraj Zemlje?

»Prišel bo čas, ko boš v sebi našel tisto, kar iščeš… « je dejal Popotnik. »Prišel bo čas, ko ne boš več obremenjen s svojimi mislimi… Pusti mislim, da gredo svojo pot. Osvobodi svoj um in prisluhni…«
»Čemu?« je vprašala Ocean.
Popotnik se je ozrl k njej in se komaj opazno nasmehnil. »Zapri oči in prisluhni… Prisluhni… mestu.«
Ocean je zaprla oči.
Prisluhnila je.

Skozi mešanico človeškega govora, hupajočih in brnečih avtomobilov, glasbe in vsakdanjega ropota, je zaslišala nežno pihljanje vetra, ki se je poigraval ob vogalih zgradb, stresal liste redkih dreves in se lahkotno dvigal v višave.

»Kaj čutita?« je vprašal Popotnik.
Eden se je namrščil. Občutek, ki ga je zaznal na prostem, ni bil enak temu, ki ga je občutil sedaj.

Nekaj ni bilo v redu.

Pred poletjem hujša vse, kar leze in gre: mamice, mladenke, deklice v osnovni šoli - Štetje kalorij in minut vadbe, da se znebiš kilogramov in kalorij, ter nalivanje z vodo - Stradanje kot manipulacija s telesom in obvladovanje ega - Stvari lahko uidejo nadzoru, vedo tisti, ki so se izstradali do kosti in so gledali smrti v obraz - Uroševa zgodba kaže, da imajo težave s hrano tudi fantje

"Od zadnjih štirih let sem, če seštejem, skoraj dve preživel po bolnišnicah zaradi težav s hranjenjem. V vsem tem času me je poklicala samo ena sošolka in me vprašala, kako se počutim. Še sedaj mi je ob pogledu na sliko z maturantskega plesa hudo, da bi zajokal. Plesati seveda nisem mogel, saj sem bil celo zadnje leto gimnazije v bolnišnicah. Celo hodil sem tedaj komaj. Na maturantskem plesu sem imel že okoli 40 kilogramov pri 176 centimetrih višine. Vrtelo se mi je, komaj sem obvladoval hojo, vse je bilo prenaporno. Pri manj kot 35 kilogramih sem bil pred smrtjo - prevladala je želja po življenju. Dolgo sem sebi in okolici prikrival, da je z mojim zdravjem nekaj hudo narobe."

Delavnica postavitve rastočega vrbovega objekta, ki je potekala v ljubljanskem Botaničnem vrtu od 19.4.-21.4.2006,je bila namenjena počastitvi dneva zemlje in darilo Botaničnemu vrtu.

Obenem pa gre tudi za predstavitveni delček tovrstnega oblikovanja in ustvarjanja.
S to idejo je prišel v Slovenijo Jan Deicke, nemški umetnik, ki je pred dvema letoma vodil delavnico šole uporabnih umetnosti Famul Stuart iz Ljubljane.

Njegovo delo krasi igrišče enote vrtca Zelena jama, na Fužinah in maja letos praznuje drugo obletnico- rasti. Gre za edinstveno delo in čudovito idejo, ki ima prihodnost.

Anica Eržen

Piše: Helena Prosenc

Eden najmanj zaželenih stranskih učinkov razvoja je porast količine odpadkov, ki je v korelaciji s porastom BDP. Od leta 1980 je v razvitih državah rast BDP dosegla 40%, prav toliko pa je narasla tudi količina odpadkov. Po napovedih naj bi do leta 2020 rast BDP dosegla stopnjo 70–100%, glede na današnje stanje, kar pa po dosedanjem razmerju 1 : 1, pomeni prav tolikšno rast količina komunalnih odpadkov. Zaradi teh razlogov je soočenje s problematiko odstranjevanja oz. zmanjševanja količine odpadkov ena poglavitnih nalog lokalnih skupnosti, nacionalnih programov, v končni fazi pa tudi vsakega posameznika.

Strokovnjaki, politika, nevladne organizacije in podjetniki iščejo različne rešitve. Ena od teh je Zero waste manegment – sistem ničelne stopnje. To je ideja zmanjšanja količine odpadkov na izvoru na ničelno stopnjo.

S prvomajskimi prazniki se tudi v Arboretumu Volčji potok začenja prava pomlad. Več kot dva milijona 250 različnih sort cvetočih tulipanov, ki v skrbno oblikovanih gredah na 30 hektarih površin ustvarjajo zanimive vzorce, že krasi Volčji potok. V njem bodo tako danes odprli spomladansko razstavo cvetja in vrtnarstva.

Smo Modri škratek - organizirano varstvo za otroke z biovegansko prehrano. Zaradi prenovitvenih del prostora, kjer se nahajamo, iščemo drug, primeren prostor za obdobje petih let, kjer se bomo lahko skupaj z otroki naprej razvijali.

Iščemo trisobno stanovanje ali hišo z atrijem, dvoriščem ali travnikom v Ljubljani ali njeni bližnji okolici (do 30 minut vožnje iz centra). Prostori naj bodo pritlični, svetli, delno opremljeni (kopalnica, kuhinja). Hiša naj bo stara največ 15 let, ali pred kratkim obnovljena, naj bo v bližini narave (čist gozd, čist zrak, čista voda). Lastništvo naj bo urejeno.

Kaj bi naredil? Izbereš nekaj! Ne išči zaključka te dileme; ne obstaja! Vseeno preberi. Moje vprašanje za vse vas je: Bi se odločili enako?

Na večerji, kjer so zbirali dobrodelna sredstva za šolo, ki je namenjena otrokom z učnimi težavami, je oče enega učenca imel govor, ki ga prisotni ne bodo nikoli pozabili. Potem, ko je najprej zelo pohvalil šolo in njeno predano osebje, je postavil vprašanje:

''Ko nobeni zunanji vplivi ne zmotijo delovanja narave, je vse, kar narava naredi, narejeno s popolnostjo. Vendar se moj sin, Shay, ne more učiti vsega, tako kot to lahko počnejo drugi otroci. Stvari ne more razumeti tako, kot jih lahko razumejo drugi otroci. Kje je potem naravni zakon v mojem sinu?''

Občinstvo je obnemelo ob vprašanju.

Oče pa je nadaljeval: ''Verjamem, da ko otrok, kot je moj Shay, telesno in mentalno oviran pride na svet, se ponudi možnost spoznati človekovo resnično naravo, in sicer v obliki, v kakršni potem ljudje takšnega otroka obravnavajo. Nato je povedal slednjo zgodbo:

Piše: Franc Rozman

Dostojanstvo
Čeprav domnevamo, da smo ljudje medsebojno neodvisni, smo v resnici usodno medsebojno povezani z duhovnimi vezmi.

Svoboda je torej omejena; ni je v izobilju. To pomeni, da si jo moramo med seboj pravično deliti, če hočemo biti ustvarjalni. Oblastnike si obsodil, da si jemljejo preveč svobode na račun ljudstva. Ali to ne zmanjšuje ustvarjalnosti?

Dobri oblastniki so tisti, ki si ne jemljejo preveč pravic in z družbeno ureditvijo prispevajo k primerni svobodi vseh ljudi. Demokratični politični sistemi bolj pravično porazdelijo svoboščine med ljudi kot totalitarni sistemi, ki po pravilu propadajo v uboštvu, predvsem zaradi neustvarjalnosti.

Škoda, da Bog tudi za porazdelitev svobode ni postavil nekih podobnih mehanizmov, kot je sreča mehanizem nagrajevanja za ustvarjalnost. Če bi Bog postavil mehanizem za pravično porazdelitev svobode, ljudje ne bi bili na milost in nemilost odvisni od oblastnikov.

Bog ničesar ne prepušča naključju. Tudi za porazdelitev svobode je postavljen mehanizem. Imenujemo ga dostojanstvo.
Pomisli, kakšno bi bilo življenje brez dostojanstva. Ljudje bi si brez slabega občutka ali občutka krivde stvari pulili iz rok, se prerivali, si kradli in lagali.

Kaj je pravzaprav dostojanstvo?

Za dan zemlje 22. april 2006 smo postavili tablo za zavarovanje školjčne sipine. Čas ni ugoden za slovesnosti, veselje in praznovanje. Kot sprejemamo vesti iz javnih medijev, se nam obeta vandalsko uničenje kulturne, naravne in hidrološke dediščine Istre.

Pozivamo ministra za okolje, predsednika vlade Janeza Janšo in predsednika drzave Janeza Drnovška, da se zavaruje školjčna sipina in da se vzpostavi novi vodni režim za reko Rižano in njeno izlitje ob školjčni sipini v Ankaranu, kar bo vrnilo reki dostojanstvo in prost dostop do izliva reke v morje.

Art center – zavod za kulturo, umetnost in razvoj je bil ustanovljen na pobudo društva Onej z namenom, da postane inovativni prostor nastajanja in izmenjave idej na področjih umetnosti, kulture in razvoja ter prostor svobodnega ustvarjanja in generator razvojnih projektov. Kot opozarjajo, so v zadnjem času ponovno priča neutemeljenim in skonstruiranim napadom na ekipo, katerih cilj je izgon delujoče ekipe in prilastitev premoženja Art centra, ki ga je ustvarilo društvo Onej. 21.4.2006 so prejeli tudi sodni odlok, da morajo izprazniti in zapustiti Art Center v roku 24-ih ur.

Vse organizacije in posameznike, ki so ekipi in Art centru pripravljeni pomagati, zato pozivajo, da pismo podpore čimprej pošljejo na: onej@siol.net in info@artcenter-slovenia.org . Ostale naslove, dopis s pozivom in besedilo 'Kdo in zakaj hoče preprečiti delovanje Art centra' s kratko kronologijo zadnjih dogodkov dobite tudi na našem naslovu: cnvos@mail.ljudmila.org .

Po neuradnih vesteh (uradnih ne moremo pričakovati) naj bi se zunanji minister Rupel ponovno srečal z guvernerjem FVG Illyjem, kjer naj bi usodo našega zaliva zapečatili. (http://www.delo.si/index.php?sv_path=43,50&id=c63e15d1b66a2d867ca87a6bb041ab8204&source.
Zavedam se, da ne morem dati uradnih izjav, ker jih preprosto ni. Zavedam pa se tudi nonšalantnega in arogantnega obnašanja gospoda ministra, saj se do danes osebno ni odzval niti en krat in karkoli je javno izjavil, se je pokazako milo rečeno zavajajoče. Ministra ni bilo niti na izredni seji odbora za okolje v DZ na temo terminalov (čeprav je bil povabljen) .
Na izredni seji smo opozicija (LDS; SD), civilno združenje Istre ter koordinacijski odbor iz obale štiri ure navajali DEJSTVA, ki brez najmanjšega dvoma ali pomisleka ne prenesejo postavitve terminalov v tako občutljiv in zaprt prostor kot je Tržaški zaliv. Koalicija, ki je bila v večini pa na kraju ni sprejela niti enega naših sklepov.

V sredo, 26.4.2006 ob 17.00, Kongresni trg, Ljubljana

Antirasistična demonstracija, s katero želimo ‘odpreti nov javni prostor boja proti fašizmu in proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije danes’. Razloge za demonstracijo in zahteve najdete na: www.dostje.org/Prekla/article.php3?id_article=186, več o antirasistični demonstraciji in o Euromaydayu pa na: http://www.dostje.org/Prekla.

Program najdete na: http://tovarna.org in http://www.dostje.org/prekla. Info: yabasta@volja.net in vesna.vravnik@gmail.com.
V dodelavi je tudi večerni program, ki se bo odvijal v Rogu in kasneje na Metelkovi.

Dvajset let po jedrski katastrofi v ukrajinskem Černobilu meritve kažejo, da v Sloveniji posledic nesreče ni več, je v pogovoru za STA povedal direktor Uprave RS za jedrsko varnost Andrej Stritar. Zaznavajo sicer povečane koncentracije cezija in stroncija v zemlji, vendar zaradi naravnega razpada vsako leto manj in v tako zelo majhnih količinah, "da ne moremo reči, da to kdorkoli na kakršenkoli način občuti".

Jedrska katastrofa v ukrajinskem Černobilu, ko je 26. aprila 1986 v tamkajšnji jedrski elektrarni razdejalo četrti reaktor, smrtonosni radioaktivni oblak pa se je razširil nad vso Evropo, je bila z vidika varnosti ter mednarodnega sodelovanja in izmenjave informacij na tem področju neke vrste prelomnica. Pred nesrečo so se namreč informacije skrivale, pravi Stritar.

»Spoznanje, ki si ga pridobil, je dragoceno… Ne poskušaj pa takoj razumeti vsega, kar vidiš,« je odvrnil Popotnik. »Tvoje oči ti povedo le tisto, kar si želiš videti… ne povedo ti resnice. Resnico se boš moral naučiti sprejemati, spoznavati… prepoznavati. Zato naj bodo tvoja spoznanja majhna, določena… Ko boš pripravljen, se bodo združila v silo, ki bo koristila tistim, ki bodo potrebovali tvojo pomoč. Za začetek… spoznaj sebe. Nauči se vedeti, kaj zmoreš. Nauči se premagati vse človeške slabosti, ki omejujejo tvoje izražanje in preprečujejo, da spoznaš svoje lastno vesolje.«

»Kaj misliš s tem… moje lastno vesolje?« je vprašal Eden.

»Vsak človek je vesolje, dimenzija… čas. V njem se kopiči prostor, kakršnega poznamo tam zunaj. Ogromen in brezčasen. Da bi lahko razumeli skrivnost enega samega človeka bi morali vse svoje življenje posvetiti le preučevanju njegove stvarnosti. Tako veliko je lahko človeško bitje. Toda človek tega ne razume. Ne razume, kakšen potencial spi v njem. Ne razume koliko novega je sposoben ustvariti. In kar je najhujše… niti ne poskuša razumeti.«
Popotnik se je približal vhodnim vratom stanovanja. »Zato večina izbere lažjo pot… pot nerazumevanja, uničevanja… nesmiselnega pohlepa po materialnih stvareh.

Zakaj se morali in etiki v času postmoderne očita netransparentnost new age-a?

Čas v katerem živimo, je v družboslovju (zlasti sociologiji), poimenovan kot postmoderna doba, doba preseganja nečesa, doba poseganja »onkraj«. Seveda vsi teoretiki ne zagovarjajo postmoderne kot »preseganja«, kot neko entiteto, ki je po kvaliteti takšna, da se lahko od prejšnji dob prikaže kot različna. Lyotard (Konec velikih zgodb), *censored*uyama (Konec zgodovine) izkazujejo kritično naravnanost do »družb blaginje«, ki se v besedilih Becka odrazijo kot družbe tveganja.

Vsekakor lahko danes tudi Zahod, ki je v preteklem procesu globalizacije veljal za dobitnika »zero sum game«, torej igre z ničelno vsoto, kjer so konstantno izgubljali »manj razviti« (teoretiki dependistas), označimo za polje bumerang efektov, torej plačevanja računov za posledice, ki so bile nenameravane in nepredvidene.

Piše: Aurigo

Velika pot: Bavarska – Munchen, Essing, Kelheim, Regensburg (5)

Okoli tretje ure se odpravim iz Seebrucka proti Münchnu. Začne rahlo dežavati. V koloni s povprečno hitrostjo okoli 40 do 60 km na uro se premikam po cesti proti avtocesti za München. Dež upočasni vožnjo za okoli 20 km. Mislil sem se še ustaviti v Rosenheimu ali Rožnem domu, vendar se zaradi vseh teh vremenskih okoliščin odločim, da grem po avtocesti naravnost v München.

Avtocestna tripasovnica je zapolnjena z avtomobilsko karoserijo. Vozimo s povprečno hitrostjo okoli 100 km na uro. Na vsake toliko časa zaviranje. Okoli 16 km pred Münchenom se na avtocesti začne romarska pot. Pomikamo se naprej tudi s hitrostjo 20 km na uro. Pa 40, 60, pa ponovno 20 km na uro. Tako traja vožnja vsaj pol ure. Zato se odločim, da grem iz avtoceste dol, na odsek Höhenkirchen, po stranski poti naravnost v München. Kasneje izvem, da naj bi bil en del obroča okoli Münchna zaprt, zato takšni zastoji. Dejansko sem brez zemljevida za München. In München je zelo slabo označen z označbami za center. Grem čez Perlach in potem napačno zavijem v enem Ringu. Ring so cestni obroči okoli mesta. Zatem se vrtim po enem stranskem naselju, dvakrat. Ustavim se in zavijem na levo ter parkiram, da si ogledam zemljevid Bavarske.

1.GCAP kampanja je nominirana za svetovno nagrado pri Centru za globalni razvoj (Commitment to Development award).

2.Henry Malumo, koordinator GCAP v Zambiji je izjavil, da je po zaslugi svetovne akcije GCAP in odpisa dolgov Zambiji prišlo do rezultata, da imajo sedaj revni na zambijskem podeželju od 31.3.2006 brezplačno zdravstveno oskrbo, ker so bila prej državna sredstva usmerjena v odplačilo obresti za dolgove in same dolgove.. Prej so bile žrtve večinoma vaške deklice, katerih starši si niso mogli privoščiti njihovo zdravljenje. 65% Zambijcev živi z manj kot 1 USD na dan.

3.Ustanovljena je bila GCAP Rusije.

Povejte nam nekaj o sebi in o naravni higieni?

Živim v provinci Cairns, severno vzhodna Australija, kjer živi okrog 100.000 ljudi. Klinično prakso izvajam na posestvu – bio kmetiji Clohesy River, ki obsega 121 hektarjev in je sanatorij, center Naravne higiene. Dolina, kjer se posestvo nahaja je obdana z dvema hribovitima verigama, ki se vzpenjata 500 m nad morjem, sam center je zelo blizu morja.

Ali ste bil rojen v Adeleidi ? Kaj nam lahko poveste o svoji družini, boleznih v mladosti, zdravljenju, raziskavah na področju zdravljenja ?

Rodil sem se v Adeleidi 1931. Moja družina je bila družina z povprečnimi prehrambenimi navadami, jedlo se je tri četrtine zelenjave in eno četrtino mesa , kar se je vse seveda kuhano , ker po surovi hrani »bi lahko postal še bolan« so nas učili.

Do svojega osemindvajsetega leta sem imel pogoste napade bronhitisa, migrene, razvijajočega artritisa in astme. Migreno in bronhitis sem imel od svoje rane mladosti, do sojega desetega leta sem prebil več časa doma na zdravljenju kot pa v šoli.

V Francijo se bo preselila dobro leto dni stara mladička rjavega medveda Čupa, ki se je skotila v ljubljanskem živalskem vrtu. Ker bi se Čupa v naravi pri določeni starosti osamosvojila in ločila od svoje mame, v živalskem vrtu pa ne more ostati z njo, so ji nasli primeren dom v živalskem vrtu Parc de Courzieu v Franciji, kamor bo odpotovala predvidoma jeseni, so sporočili iz ljubljanskega živalskega vrta.

Zavod za gozdove Slovenije pa je sredi aprila začel z odlovom petih rjavih medvedov, ki jih bodo preselili v Francoske Pireneje, da bi okrepili tamkajšnjo maloštevilno populacijo rjavega medveda. Preselitev štirih samic in enega samca, starih od tri do pet let, naj bi bila končana do konca avgusta. Medvede bodo odlovili na posebnih loviščih na območju Snežnika in Kočevja.

Zadnja oddaja na TV Trenja je bila na višku slovenske moralne noblese, ki bo vodila ljudi k moralno etični zavezanosti na skupnem temelju, da nihče ne bo počenjal stvari, ki bi motile drugega. Človek bo lahko uveljavljal svojo svobodo do meje, kjer se začenja svoboda drugega. Vzornega vedenja se ne sme kršiti za nobeno ceno. Spoštovana mora biti morala, utemeljena s krščanstvom, muslimanstvom, judizmom, hindujstvom ali na kakem drugem izročilu človeške kulture ali vere.

Sedaj nismo več v odvisnosti od miličnikov in zaprtega nesvobodnega sistema. Vzpostavljen je demokratični sistem, ki mora človekove skušnjave spraviti v moralni red in zakonski okvir. Pojavilo se je vprašanje, kako omogočiti svobodo vsem in hkrati zagotoviti vsakemu, da njegova svoboda ne bo kršena. To naj bo vsakemu jasno, da na javnem mestu ni več dovoljeno reci »frdaman hudič«.

Dragi moji, koledarjev in plakatov z nagicami je konec. Spolovilo je postalo tabu in gorje tistemu, ki bi si ga drznil pokazati. Tudi mini krilca niso več spodobna in bi kazalo obleči dekleta in žene s spodobnimi krili čez kolena. Nubolzno stiskanje parov v parkih in romantično strmenje v luno tudi ne bo več dovoljeno. Nihče ne bo smel posledice preveč popitega piva javno razkazovati. Tudi vsakršna živahnost, ki bi povzročila paniko pri osebah, ki molijo ali meditirajo, je sankcionirana. Komične jodlarje, opite in neprisebne ponočnjake bodo policaji odpeljali na iztreznitev. Poti domov ni. Če se ti bo zdrsnilo na bananinem olupku in si bil od presenečenja nekoliko preveč glasen, se moraš opravičiti banani in policaju. Tudi lizanje golaža in smetane s krožnika v restavraciji je odraz podalpske nekulture in kot takšno prepovedano.

Piše: Andreja Paljevec v novi Vivi www.viva.si

Urinoterapija je starodavno zdravljenje, ki ga človeštvo pozna že najmanj štiri tisoč let. Stara metaforična poimenovanja seča, kot so voda življenja, fontana mladosti, živa voda, zlati studenec in eliksir življenja, nam dajejo slutiti, kako zelo so ga čislali v različnih kulturah. Starodavno znanje o terapiji, ki je brezplačna, krepi imunski sistem, nima neželenih učinkov in zdravi natanko to, kar je treba, še ni povsem utonilo v pozabo, zdaj pa je podprto tudi z znanstvenimi izsledki.

Voda življenja skozi raziskave

V 20. stoletju je urinoterapijo prvi populariziral angleški pravnik John W. Armstrong. Napisal je knjigo z naslovom Voda življenja (The Water of Life) in v njej opisal svojo izkušnjo. Preden se je lotil urinoterapije, so ga pestili tuberkuloza, sladkorna bolezen in boleč išias. Hodil je od zdravnika do zdravnika in se držal strogih diet, vendar brez uspeha. Naposled se je odločil za 45-dnevni post, med katerim je užival samo vodo in seč ter si z njim otiral kožo. Po postu je bil za desetletje pomlajen in kar je še pomembneje, vse naštete bolezni so izginile. Še naprej je redno pil seč in začel širiti znanje o urinoterapiji. V četrt stoletja je z urinoterapijo pozdravil približno štiri tisoč ljudi.